Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 55, oktober 2014

27. oktobra 2014

Uvodnik

Andrej Gnezda, Umanotera: »Zato smo tu, kjer smo«*

Priznam, zgornji naslov sem si izposodil ali bolj iskreno rečeno ukradel. Gre za naslov kolumne dr. Bogomirja Kovača, ki v zadnji številki tednika Mladina razkriva ves blišč in bedo svetovne trgovine in kritično povzame ozadje pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih med EU, ZDA, Kanado in številnimi drugimi državami. Na pogajanja o sporazumih TTIP, CETA in TISA smo v Umanoteri opozorili s projektom Trgovanje s prihodnostjo, s katerim smo tudi v Sloveniji spodbujali kritično razpravo o vplivih proste trgovine na temeljne pravice, kot so čisto okolje, delavske pravice in pravica do soodločanja. Četudi se je projekt osredotočil predvsem na tri omenjene trgovinske sporazume in njihove verjetne posledice na področja, kot so prehrana ali kemikalije ter bodočo okrnjeno zakonodajno vlogo držav, je hkrati ponudil izhodišče za razmislek o vprašanjih širše perspektive.

 

Eno izmed teh je zagotovo vprašanje prenosa pristojnosti držav članic na institucije EU. Vse bolj se zdi, da so članice v preteklosti pristale na določena evropska pravila, ne da bi pri tem s potrebno politično preudarnostjo in skrbnostjo obravnavale vse možne posledice teh pravil. Snovanje trgovinske politike je tako po evropskih pravilih izključno v domeni EU oz. Evropske komisije in države članice imajo zelo omejeno vlogo v trgovinski politiki, kar je že povzročilo politično nejevoljo v nekaterih državah. Drugo vprašanje – ki za mnoge sploh ni več vprašanje – je vprašanje, ali še drži javno uveljavljena mantra o pozitivnih vplivih liberalizacije mednarodne trgovine na splošno družbeno dobrobit. Izkušnje, ki so jih prinesli pretekli mednarodni trgovinski sporazumi, negirajo to mantro in podpirajo vse glasnejša opozorila, da prosta trgovina koristi le velikim igralcem ter spodbuja nadaljnjo družbeno razslojevanje in akumulacijo dobička okoli ozkega kroga privatnih lastnikov ter prinaša negativne posledice za okolje. Trditev, da prosta trgovina spodbuja kovanje zasebnih dobičkov na račun družbenega, lahko podpremo tudi na primeru bodočega sporazuma EU z ZDA.

Ocena vplivov, ki jo je naročila Evropska komisija, je pokazala, da bo sporazum v prvih desetih letih po podpisu vodil v znatne in dolgotrajne stroške prilagajanj zaradi začasno (in deloma tudi trajno) izgubljenih delovnih mest. Te stroške bodo krili nacionalni in evropski proračuni, ki konec koncev niso nič drugega kot naš denar, medtem pa bodo morebitne pozitivne ekonomske učinke želi predvsem privatni akterji. Na podlagi tega se odpira tudi vprašanje, kakšna bo Evropa jutri, ali morda bolje rečeno, za koga bo Evropa jutrišnjega dne. Se s temi sporazumi dokončno poslavljamo od socialne in (do neke mere) tudi okoljsko odgovorne Evrope? Je vplivu velikih korporativnih igralcev Evropa že dokončno podlegla ali je ta proces še vedno v teku? Morda bo ravno nadaljnja usoda teh sporazumov pomenila jeziček na tehtnici med družbeno in okoljsko odgovorno Evropo, ki bo delovala za ljudi, in Evropo, ki bo brezbrižna za ta vprašanja služila le še kapitalskim interesom omejenih krogov. Podobnih vprašanj je seveda še veliko in upam, da jih bomo v prihodnosti uspeli odpreti tudi v Sloveniji.

Nedvomno bo pri tem pomembno vlogo odigrala slovenska politika in civilna družba. Slednja se je že pričela združevati v iskanju odgovorov na ta vprašanja in nasprotovanju sporazumom, ki bi vodili v napačno smer. Koalicija proti tajnim sporazumom je uspela združiti organizacije, ki do danes niso delovale povezano. V njej smo povezane nevladne organizacije, vstajniška gibanja, sindikati in politične stranke. Ali bo njeno delovanje uspelo spodbuditi tudi prepotrebno razpravo o teh sporazumih na politični ravni, ki se do danes še ni odvila, bomo videli v prihodnjih mesecih. Do takrat pa lahko svojo podporo Evropi, ki bo služila ljudem in varovala okolje ter splošno rečeno javni interes, izrazite tako, da prispevate svoj podpis na tej povezavi.

Več informacij o projektu Trgovanje s prihodnostjo in sporazumih TTIP, CETA, TISA lahko najdete na tej povezavi.

Andrej Gnezda, Umanotera

*Mladina št. 43, 24. 10. 2014. Dr. Bogomir Kovač,  Zato smo tu, kjer smo.

 


Aktualno v Planu B

Mreža Plan B za Slovenijo uspešna na razpisu

Mreža Plan B je avgusta oddala prijavo na razpis Ministrstva za notranje zadeve za Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga in bila pri tem uspešna. V projektu, ki traja od 20.6.2014 do 31.8.2015, bo mreža izvedla številne aktivnosti na področju civilnega dialoga, usposabljanja in krepitve mreže ter povezovanja NVO z mediji, gospodarstvom in širšo javnostjo. Več o delovanju mreže lahko preberete na spletni strani.

Pomembna zmaga nevladnih organizacij

Mreža za prostor, ki združuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, Plan B za Slovenijo sta dosegli pomembno zmago: ustavno sodišče je odločilo, da je širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta neustavna. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/pomembna-zmaga-nevladnih-organizacij


Iz aktivnosti članic

4. eko podjetniško jutro: (kolesarska) mobilnost

Umanotera je organizirala že četrto eko podjetniško jutro, tokrat so v okviru pogovora o trajnostni mobilnosti gostili Polono Andrejčič Mušič, Iztoka Mohoriča in Jasmino S. Šupuk. Odprli so številne teme s področja trajnostne mobilnosti in predvsem urbanega kolesarjenja. Če se želite tudi vi udeležiti eko podjetniških juter, pišite na info@umanotera.org. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13880. Fotografije z dogodka: https://www.flickr.com/photos/92788389@N03/sets/72157648385868590/.

Protest proti sporazumom TISA, CETA in TTIP

Umanotera se je pridružila protestu proti tajnim čezatlantskim sporazumom TTIP, CETA in TISA, ki je bil 11. 10. 2014 na Prešernovem trgu v Ljubljani. Hkrati še naprej poziva k podpisu peticije proti tem sporazumom. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13879.

“Slovenija ne bo podpisala sporazumov, ki bi vodili v nižje standarde”

Umanotera je v okviru projekta Trgovanje s prihodnostjo organizirala še preostali dve javni razpravi. Na drugi javni razpravi 6. 10. v prostorih Državnega sveta v Ljubljani so nastopili Breda Kutin (ZPS), Branimir Štrukelj (SVIZ), Marjan Hribar (MGRT). “Slovenija ne bo podpisala sporazumov, ki bi vodili v nižje standarde,” je bilo glavno sporočilo posveta, zapisano v Umanoterinem sporočilu za javnost po dogodku. Na tretji javni razpravi 16. 10. v Mariboru pa je Andrej Gnezda, vodja projekta, zbranemu občinstvu predstavil prostotrgovinske sporazume in moderiral debato med udeleženci. Več: http://ttipslovenija.wordpress.com/.

Prva konferenca za vzpostavitve mreže za trajnostni razvoj v Budimpešti

Umanotera se je 2. in 3. oktobra 2014 udeležila konference SUSCO Budimpešta 2014 (SUSCO Budapest – Central European Conference on Sustainable Developement), ki je prva izmed vsakoletnih konferenc z namenom vzpostavitve mreže za trajnostni razvoj v regijah Vzhodno-osrednje Evrope skladno s cilji trajnostnega razvoja (SDGs) ZN. Mreža omogoča razpravo o izzivih in dobrih praksah v regiji, izmenjavo pomembnih izkušenj  in iskanje skupnih rešitev trajnostnega razvoja. SUSCO spodbuja dialog med vlado, privatnim sektorjem, znanostjo in civilno družbo v regiji. Več: http://www.suscobudapest.com/#!schedule/c2ab.

 

Prvi dan konference so se udeleženci spoznali s splošnim pomenom  trajnostnosti in vidiki procesa SDGs, Regionalizacijo trajnostnosti  in trajnostnim razvojem v praksi – WEF Nexus (water, energy, food) – tri glavna področja zanimanja Vzhodno-osredje Evrope. Drugi dan konference so ta tri področja tudi podrobno obravnavali. Na vsakem zasedanju je sodelovalo pet do šest govorcev, ki so predstavili svoje področje, nato pa je sledila kratka diskusija z moderatorjem, v katero povečini občinstvo ni bilo vključeno.

 

Zdrave ritke

Zdrave ritke so projekt promocije uporabe pralnih plenic s pomočjo osveščevalnih akcij in neposrednega dela s ciljnimi skupinami. Zakaj Zdrave ritke? Zato, ker uporaba pralnih plenic prinaša pozitivne vplive na zdravje otroka, a ob enem tudi zagotavlja, da bo rasel v zdravem okolju. Zakaj Facebook stran? Zato, ker želijo Ekologi brez meja koristne informacije o pralnih plenicah združiti na enem mestu. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/554-zdrave-ritke-so-ze-na-facebooku

V Istri ustvarjajo zelena delovna mesta

Zavod Eko-Humanitatis je v letošnjem letu začel z izvajanjem storitve delovne pomoč pri opravilih na kmetiji (pridelava in predelava) ter razvoju neposredne prodaje oziroma kratkih prodajnih verig. V ta namen so zaposlili dolgotrajno mlado brezposleno osebo z visoko izobrazbo iz agronomije. Uporabniki storitev so ekološke kmetije in socialno ogrožene kmetije. Trenutno so v program vključene štiri ekološke kmetije, ki svoje pridelke in izdelke tržijo neposredno končnim kupcem in hkrati razvijajo nove načine kratkih oblik prodaje (npr. partnersko kmetovanje). Namen programa je pozitivno prispevati k razvoju podeželja, ekološkega kmetijstva in trajnostne lokalne samooskrbe, ohranjanju kulturne krajine ter zaposlovanju ranljivih skupin na okolju prijaznih delovnih mestih.

 

IstraTerra, zavod za trajnostni razvoj in turizem Istre, ki razvija eko-etno turistično ponudbo na čezmejnem območju Istre, je ob podpori občine Piran uspešno kandidiral na razpis za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin. Ustvarili so novo delovno mesto na področju zelenega turizma in zaposlil dolgotrajno brezposleno osebo z visoko izobrazbo na področju managmenta, ki bo skrbela za razvoj in trženje inovativnih eko-etno turističnih produktov.

 

Slovesna podelitev nagrad zmagovalcem natečaja TESSI Crossborder Award 2014

V Trstu so 26. 9. 2014 slovesno podelili nagrade v kategorijah dijaki, šole in multimedija. Med nagrajenci med slovenskimi kandidati so bili v kategorijah Dijaki dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija in dijak Gimnazije Vič, v kategoriji Video in multimedija dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija ter v kategoriji šole Gimnazija Jurija Vege Idrija. Vsem nagrajencem čestitamo.

TESSI delavnice za učitelje srednjih šol

Med 29. 9. in 1. 10. 2014 so se v Šolskem Centru Nova Gorica odvile delavnice za učitelje srednjih šol s področja trajnosti. Slušatelji so na modulih energetika, vode in odpadki izvedeli nove trende na teh področjih in načine za vključevanje načel trajnosti s teh področij v pouk za dijake srednjih šol. Več: http://www.se-f.si/domov/6.10.2014_delavnice_za_uitelje_tessi?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ in http://www.se-f.si/domov/17.10.2014_analiza_tretjega_usposabljanja_uiteljev_tessi_delavnice_2014?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.

Predstavitev nagrajene inovacije Jureta Miklavčiča: pasivni preklopni ventil

Slovenski e-forum je 21. oktobra 2014 v Okoljskem centru predstavil inovacijo prvonagrajenca natečaja TESSI Crossborder Award 2013-2015 Jureta Miklavčiča. Pri inovaciji gre za pasivni preklopni ventil, ki se namesti k sistemu za tuširanje in omogoča varčevanje z vodo. Več o tiskovni konferenci  in povezave na prispevke medijev najdete na: http://www.se-f.si/domov/23.10.2014_tiskovna_konferenca_o_inovaciji_zmagovalca_nateaja_tessi_2013-2014?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.


Pravni kotiček

pripravlja Senka Vrbica, PiC

Prenašanje direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb v naš pravni red

Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb bodo morale članice prenesti v svoj pravni red do 18.4.2016. Namen direktive je med drugim določiti jasna pravila zakonodajnega okvira za podeljevanje koncesij. To področje je v Sloveniji doslej zelo šibko normirano (npr. v Zakonu o zavodih, Zakonu o javnih gospodarskih službah, Zakonu o socialnem varstvu, Zakon o javno-zasebnem partnerstvu). Zaradi širšega nasprotovanja so iz režima te direktive izvzete koncesije na vodnem področju. Tako se ta direktiva ne uporablja za koncesije za zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode in v zvezi z dobavo pitne vode takšnim omrežjem (12. člen). V Sloveniji imamo več kot 30 koncesij, povezanih z oskrbo vode.

 

Po direktivi so koncesije  odplačne pogodbe, s katerimi eden ali več javnih naročnikov ali naročnikov izvedbo gradenj ali opravljanje in upravljanje storitev zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom. Predmet takšnih pogodb je naročilo gradenj ali storitev s koncesijo, pri čemer je nadomestilo pravica do uporabe gradenj ali storitev ali ta pravica skupaj s plačilom. Posebna pozornost je namenjena okoljskim vidikom pri podeljevanju koncesij. Tako določbe te koncesije ne bi smele preprečevati uvedbe ali uveljavitve ukrepov potrebnih med drugim tudi za varovanje zdravja, življenja ljudi in živali, ohranitve rastlinskega življenja ali drugih okoljskih ukrepov, zlasti zaradi trajnostnega razvoja., če so ti v skladu s pogodbo o EU. Iz podeljevanja koncesij mora biti omogočena izključitev gospodarskih subjektov, ki so se izkazali za nezanesljive, npr. zaradi hujših ali ponavljajočih se kršitev okoljskih  ali socialnih obveznosti. Merila z podelitev koncesij lahko vključujejo okoljska ali socialna merila ter zahteve okoljske učinkovitosti (npr. zagotavljanje storitev z energetsko učinkovitimi napravami).

Države zagotovijo spremljanje uporabe pravil glede podeljevanja koncesijskih pogodb, rezultati dejavnosti spremljanja pa morajo biti z ustreznimi sredstvi obveščanja dostopni javnosti. V primeru kršitev, kot so goljufije, korupcija, nasprotje interesov ali druge resne nepravilnosti ali sistemske težave, so organi in institucije pooblaščene, da o tem obvestijo nacionalne revizijske organe, sodišča sli drugi institucije, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlamenti ali njegovi odbori.

 

Kakovost zraka v Sloveniji še ni dobra

Na posvetu »Kakovost zraka, pravno varstvo zdravega življenjskega okolja – ogroženo Zasavje in Celjska kotlina« 7.10.2014 na Pravni fakulteti so študentje okoljske pravne klinike predstavili ugotovitve glede stanja kakovosti zraka, postopkov Evropske komisije zoper Slovenijo, problematiko meritev kakovosti zraka in možnosti uporabe pravnih sredstev za izboljšanje stanja. Celotna analiza je dostopna na http://pic.si/wp-content/uploads/2014/01/Onesna%C5%BEenost-zraka-s-PM10.pdf.

Javni obravnavi


Napoved dogodkov

4. 11.: 2. nacionalna konferenca Spodbujamo zelena delovna mesta

Vabimo vas na 2. nacionalno konferenco Spodbujamo zelena delovna mesta, ki bo v torek, 4. novembra 2014, od 9. ure dalje v hotelu Lev v Ljubljani. Na dogodku bomo podelili nagrade trem najboljšim praksam, izbranim na nagradnem natečaju Partnerstva za zelena delovna mesta. Osrednji govorec bo profesor Luigi Bistagnino. Več: http://zelenadelovnamesta.si/upload/ZDM_vabilo2014.pdf.

25. 11.: Večer čarobnosti s Krilci in Cristy Žmahar

Cristy Žmahar je postala nova ambasadorka družbeno odgovornega projekta Krilca in vabi v svojo družbo vse, ki želijo narediti nekaj dobrega zase in za zemljo. Cristy je s projektom Krilca že pomagala društvu Morigenos, ki skrbi za bitja, ki so Cristy tako blizu – delfinom. Kaj je blizu vam? Vabljeni na večer čarobnosti, ki bo združil: visoko vibracijo sočutja in ljubezni, dobrodelen namen in meditacijo, ki bo pobožala vašo dušo. Več: http://www.potovanjeduse.si/dogodki/723-carobna-krilca-meditacija-dobrodelnega-namena.

Januar 2015: Vključitev v javno razpravo o določanju endokrinih motilcev

Evropska komisija je odprla javno obravnavo o definicijah kriterijev za določanje endokrinih motilcev, ki bo potekala do 16. januarja 2015. V javno obravnavo se lahko vključite tukaj: http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/dgs_consultations/food/consultation_20150116_endocrine-disruptors_en.htm.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.