Uvodnik
Erika Oblak: Zakaj zame smeti niso le smeti
Znanci me pogosto malo za šalo malo zares sprašujejo, zakaj se ukvarjam s tako temo, kot so smeti. V kupih smeti na odlagališčih – uradnih ali neuradnih – vidim zrcalo vsega, kar je z našo potrošniško družbo narobe. Porabimo neverjetne količine surovin in drugih naravnih virov za izdelke, ki jih pogosto sploh ne potrebujemo, ali pa jih uporabimo samo enkrat za nekaj minut.
V izdelke in prehrano vgrajujemo ali dodajamo nevarne snovi. Še popolnoma uporabna majica ali čevlji so v smeteh pristali samo zato, ker se modne smernice menjajo že skoraj vsak mesec. Koliko porabljene vode, energije, koliko emisij in koliko slabo plačanega, skoraj suženjskega dela je bilo vloženega vanje. In ob enem takšnih razmišljanj me je pred dobrimi petnajstimi leti prešinila misel: če so smeti zrcalo vsega, kar je danes z družbo narobe, potem to pomeni, da bi z reševanjem problema smeti v bistvu lahko tudi spremenili družbo.
Tehnološke rešitve problema in veliki objekti kot so sežigalnice, so se v desetletjih izkazali kot neučinkoviti pri reševanju problema odpadkov. Kar je logično, saj problema, ki je družben, tehnologija ne more rešiti zato, ker ne spodbuja sprememb družbenih vzorcev. Države EU kot sta Švedska in Danska, so se z velikimi sežigalnicami zaklenile v krog, iz katerega bodo izšle le počasi. Sežigalnica namreč dolgoročno potrebuje dotok stalne količine odpadkov. Sistemi toplotnega ogrevanja mest temeljijo na sežigu odpadkov, ki jih je zaradi recikliranja pričelo primanjkovati, zato so jih v več državah EU že prisiljeni uvažati. Na Danskem nastane 668 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno, 32 % jih reciklirajo in 52 % sežgejo. Identične deleže ima Švedska, kjer nastane 462 kg odpadkov na prebivalca letno. V Sloveniji jih nastane 362 kg, recikliramo jih 42 % in sežgemo 2 %. Pogosto je bilo v Sloveniji slišati, da je nizek delež sežganih odpadkov šibka točka našega sistema.
A so se v zadnjih nekaj letih zgodili pomembni premiki na ravni EU, za katere ima velike zasluge Janez Potočnik. Leta 2011 so države članice sprejele program Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri in konec leta 2013 še Sedmi okoljski akcijski program. V obeh dokumentih se Unija zavzema za učinkovito ravnanje z viri, saj je Evropa v veliki meri odvisna od njihovega uvoza. V odpadkih vidi vir materialov in surovin za evropsko gospodarstvo, katerega cilj je krožno gospodarstvo in družba popolnega recikliranja. Unija bo omejila energetsko predelavo odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, postopno ukinila odlaganje odpadkov, zagotovila visokokakovostno recikliranje in spodbujala razvoj trgov sekundarnih surovin. Tako sta se Danska in Švedska počasi znašli v zagati.
V začetku julija letos je komisija objavila še paket, v katerem predlaga oblikovanje skupnih in usklajenih okvirov za podporo krožnemu gospodarstvu. Spreminjanje odpadkov v vir je za takšno gospodarstvo ključnega pomena, zato predlaga višje cilje, pa tudi natančneje določene ključne instrumente nadzora na področju odpadkov. Do leta 2030 bomo tako morali doseči 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmanjšati nastale količine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanjšati količine odpadkov v morjih. Do leta 2030 bomo povečali recikliranje in ponovno uporabo embalaže na 80 % ter posamezne materiale do naslednjih ciljev: 90 % papirja in kartona do leta 2025 ter do leta 2030 še 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin in aluminija ter 90 % stekla. Paket je komisija povezala še z zelenim zaposlovanjem in usposabljanjem ter zelenimi malimi in srednje velikimi podjetji.
Zero Waste dokazuje, da so dosegljivi tudi višji cilji, čeprav so še pred desetletjem veljali za utopijo. Številne Zero Waste lokalne skupnosti v Evropi namreč danes dosegajo preko 80 %, nekatere celo 90 % recikliranih in kompostiranih komunalnih odpadkov. V nastajanje sistemov ravnanja z odpadki so vključili prebivalce, lokalna podjetja in lokalno oblast. Tako so brez velikih investicij v tehnologijo rešili velik delež problema z odpadki tudi s ponovno uporabo in ukrepi preprečevanja njihovega nastajanja. Za ostali del pa so se aktivno vključili v preoblikovanje izdelkov v podjetjih. Zato Zero Waste niso le odpadki, ampak gre za spreminjanje družbe od spodaj navzgor, za informiranje, osveščanje, nova delovna mesta, globalno in med generacijsko pravičnost, lokalno samooskrbo, zniževanje emisij, varčevanje z energijo ter najpomembneje: za sprejemanje odločitev v sodelovanju z različnimi akterji v okviru demokratičnega procesa.
In zato se ne ukvarjam zgolj s smetmi, ampak v bistvu s spreminjanjem družbe na bolje.
Erika Oblak, Ekologi brez meja
Aktualno v Planu B
Že tretje eko podjetniško jutro
Umanotera od aprila 2014 v Okoljskem centru organizira redna eko podjetniška jutra, kjer s predstavitvijo aktualnih tem in realnih primerov naslavljamo varstvo okolja in hkrati spodbujamo podjetništvo. Na tretjem jutru 11. septembra 2014 so v okviru Eko praznika obravnavali temo mladi prevzemajo ekološke kmetije. Gostili so Vanesa Husića (Društvo biodinamikov Notranjske) in Dušana Badovinca (Zlati ghee). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi.
Mrežna delavnica: Podnebna znanost z Dr. Michielom Schaefferjem
Po posvetu SAZU in Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, ki je bil v torek, 23. septembra, smo v sredo, 24. septembra, v Info točki Okoljskega centra pripravili delavnico o podnebni znanosti z gostom dr. Michielom Schaefferjem. Delavnica je bila razdeljena na dva dela: v prvem delu smo obravnavali zadnja znanstvena spoznanja o podnebnih spremembah in rizikih podnebnih sprememb za Zahodni Balkan; v drugem delu pa, kako znanstvene ugotovitve o podnebnih spremembah uporabiti pri delu okoljskih nevladnih organizacij ter kako le-te učinkovito komunicirati.
Iz aktivnosti članic Mreže
Kaj sporoča znanost o podnebnih spremembah?
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Umanotero v torek, 23. septembra, organizirala posvet Sporočila znanosti o podnebnih spremembah – projekcije spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, odzivi politike in razvojne priložnosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.
Posvet je bil namenjen akademikom, znanstvenikom, odločevalcem, predstavnikom civilne družbe, lokalnih skupnosti, strokovnih in interesnih združenj, gospodarstva ter medijev. Na njem so med drugim sodelovali:
- akademik dr. Andrej Kranjc, podpredsednik SAZU
- mag. Vida Ogorelec, Umanotera
- dr. Michiel Schaeffer, Climate Analytics
- Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje
- mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
- dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
- dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
- dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Predstavitve predavateljev so na voljo na Umanoterini spletni strani in na Umanoterinem računu Slideshare.
Sporočila posveta bodo organizatorji posredovali ključnim deležnikom v slovenski družbi.
Ves svet zahteva čisto energijo do leta 2050
Pred srečanjem svetovnih voditeljev za pripravo mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah 23. septembra v New Yorku je ves svet s spletno peticijo in protesti pozval voditelje, naj z zavezo za prehod na 100 % čisto energijo do leta 2050 preprečijo katastrofalne posledice dviga globalne temperature. Na največjo civilnodružbeno mobilizacijo za podnebno akcijo v zgodovini človeštva je opozorila tudi slovenska spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen, protesti v podporo pozivu pa so bili v nedeljo, 21. septembra, v Ljubljani in Mariboru. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13871.
Izjava ob globalnem shodu za podnebje – People’s Climate March
V nedeljo, 21.septembra, so po vsem svetu odšli na ulice in pozvali svetovne voditelje k odločnemu spopadanju s podnebnimi spremembami. Nevladne organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera se z izjavo pridružujemo stotinam tisočev ljudi v več kot 2000 krajih v 150 državah, tudi v Ljubljani in Mariboru. Zahtevajo svet, kjer gospodarstvo služi ljudem in planetu; svet, ki je varen pred pustošenji podnebnih sprememb; svet zdravih skupnosti z dobrimi delovnimi mesti ter čistim zrakom in vodo. Verjamejo, da tak svet ni utopija. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13872.
Na shodu v New Yorku tudi mladi iz Brez izgovora Slovenija
V okviru mednarodne mreže Sustainaware – Partnership for Education on Sustainable Development so se mladi iz Brez izgovora Slovenija ravno te dni mudili pri ameriških partnerjih in se posledično udeležili velikega dogodka v New Yorku. Več: http://noexcuse.si/aktualno/blog-udelezili-smo-se-shoda-proti-podnebnim-spremembam-v-nyc-news.
Junckerjeva komisija hud udarec trajnostnemu razvoju
Umanotera se kot članica evropske mreže EEB (Evropski okoljski urad) pridružuje zaskrbljenim odzivom nad novo sestavo Evropske komisije, kot jo je predstavil njen predsednik Jean – Claude Juncker. “Namesto, da bi bil trajnostni razvoj v središču nove ekipe, se je Juncker odločil ter ga z ukintvijo samostojnih komisarskih mest za okolje in podnebje odrinil na obrobje,” je ob novi sestavi prejšnji teden dejal generalni sekretar EEB Jeremy Wates. Zaskrbljenost ob novi Junckerjevi ekipi je izrazila tudi koalicija desetih vodilnih okoljskih nevladnih organizacij Green 10. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13870.
Evropska komisija očitno raje kot državljane posluša lobije
Evropska komisija je 11. septembra zavrnila evropsko državljansko pobudo za zaustavitev prostotrgovinskih pogajanj z ZDA in Kanado kljub neodobravanju in nasprotovanju sporazumom tako strokovne javnosti kot civilnodružbenih gibanj zaradi potencialnega zniževanja standardov in pravic, namenjenih varovanju javnega interesa. Osveščanje o posledicah sprejemanja tovrstnih sporazumov se vseeno nadaljuje, tudi v Sloveniji. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13869, http://ttipslovenija.wordpress.com/.
Javna razprava Prosta trgovina in okolje
V okviru projekta Trgovanje s prihodnostjo organizira Umanotera tudi tri javne razprave. Prva z naslovom Prosta trgovina in okolje je bila v torek, 23. septembra 2014, ob 17. uri v e-Kavarni PiNA, Kidričeva 43, Koper. Z vodjo projekta Andrejem Gnezdo se je pogovarjal dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je spregovoril o aktualnih prostotrgovinskih sporazumih in njihovih vplivih na okoljsko zakonodajo in varovanje okolja. Več: http://ttipslovenija.wordpress.com/javne-razprave/.
Prihodnost je v spremenjenem odnosu do okolja
V okviru projekta Knjižnica pod krošnjami je v sredo, 3. septembra 2014, na sprehajališču Breg potekal Ulični pogovor: Prihodnost je v spremenjenem odnosu do okolja. Z Boštjanom Tadlom se je pogovarjala Umanoterina direktorica Vida Ogorelec. Več: http://www.knjiznicapodkrosnjami.si/dogodki.html.
Na natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta prispelo kar 18 vlog
V okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta je do 10. septembra na javni nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti prispelo kar 18 vlog. Razglasitev treh najboljših praks bo na zaključni prireditvi 4. 11. 2014 z osrednjim govornikom Gunterjem Paulijem, najboljša med tremi izbranimi praksami pa bo prejela zeleni teambuilding na ekološki kmetiji v vrednosti tisoč evrov. Več: http://zelenadelovnamesta.si/index.php/javni-natecaj.
Zaključen še zadnji od 24 seminarjev
V okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta je Umanotera včeraj, 25. septembra, izvedla še zadnji od 24 seminarjev. Ti so bili na eni strani namenjeni podjetjem in lokalnim skupnostim, na drugi pa svetovalcem za zaposlitev. Udeleženci so se vsakokrat v dveh urah spoznali, pomrežili in združili za skupne cilje za čim več zelenih delovnih mest v posameznih regijah. Več: http://zelenadelovnamesta.si/index.php/seminarji-menu.
Naša Dunajska, naša odločitev!
Ob začetku Evropskega tedna mobilnosti so zagovorniki trajnostne prometne politike 16. septembra na shodu proti širitvi Dunajske ulice na protestivalski način opozorili na pomen načrtovanja ulic in cest za ljudi in ne za avtomobile. Več: https://www.facebook.com/events/263219493802016/, http://dunajskaljubljana.tumblr.com/.
Pomembni koraki slovenskih občin na poti do družbe brez odpadkov
Več kot 100 ljudi se je v torek, 9. septembra, udeležilo dogodka v Državnem svetu, s katerim so Ekologi brez meja, Državni svet Republike Slovenije in Zero Waste Europe obeležili dva pomembna koraka: pridružitev prve evropske prestolnice in prvih slovenskih občin evropski mreži skupnosti na poti do Zero Waste. Prisotne sta pozdravila Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/545-pomembni-koraki-slovenskih-obcin-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov.
Zaključni dogodek En.občina
V četrtek, 25. 9. 2014, je na Ptuju potekal dogodek En.občina, kjer so uradno razglasili letošnje zmagovalce natečaja za energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji. Več: http://www.energetika.net/en-dogodki/natecaj-enobcina-014.
Sodelovanje na 5. slovenski fotovoltaični konferenci
Na 5. slovenski fotovoltaični konferenci torek, 2. septembra 2014, na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so bili predstavljeni novi trendi, izzivi in fotovoltaika in OVE v praksi. Slovenski e-forum je na njej sodeloval z razpravo, da bi lahko borzna računalniška orodja za predvidevanje vrednosti delnic uporabili za ocenjevanje naključnega potenciala izplena solarne energije na osnovi vremenske napovedi. Več: http://www.se-f.si/domov/10.9.2014_5._fotovoltaina_konferenca?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Delavnica in letna konferenca Združenja slovenske fotovoltaike (ZSFV)
V okviru Celjskega sejma v petek, 12. septembra, je Slovenski e-forum sodeloval na delavnici Solarrok / sestanku predstavnikov zelene industrije in OVE. Dogodku je sledila konferenca ZSFV s tematiko Net metering (DME – dvostransko merjenje elektrike) – Sončne elektrarne na stanovanjskih objektih so lahko donosne tudi brez subvencij. Več: http://www.se-f.si/domov/17.9.2014_konferenca_zdruenja_slovenske_fotovoltaike_net_metering?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Prve tri slovenske občine za skupni TEAN
Občine Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji so prve tri občine v Sloveniji, ki so podpisale dogovor o sodelovanju v projektu »100 % samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije« in se zavezale k izdelavi skupnega Trajnostnega energetskega akcijskega načrta, s katerim bo mogoče doseči višjo stopnjo energetske samooskrbe s krajevnimi obnovljivimi viri. Več: http://www.se-f.si/domov/16.9.2014_prve_tri_slovenske_obine_skupno_za_vejo_energetsko_uinkovitost?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Spoznavanje trajnostnega razvoja v praksi: obisk Parka Istra
Umanotera je zadnji avgustovski konec tedna, 29. in 30. 8. 2014, v okviru svojega letnega srečanja obiskala Trajnostni park Istra. V dveh dneh so se spoznali z delom in vizijo parka, hkrati pa so tudi utrdili svoje cilje in namene. Izbrali so tudi novega člana uprave – Gorana Šosterja. Fotografije s srečanja so na tem spletnem naslovu.
Pravni kotiček
pripravlja Senka Vrbica, PiC
Aarhuška konvencija – srečanje pogodbenic 2014 brez predstavnika iz Slovenije
Od 30. junija do 4. julija 2014 je potekalo v Maastrichtu na Nizozemskem peto srečanje pogodbenic Konvencije UNECE (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sprejete 1998 v Aarhusu na Danskem (Aarhuška konvencija). Konvencija je začela veljati 30. oktobra 2001 in ima trenutno 47 pogodbenic, med katerimi so Evropska Unija in vseh 28 držav članic EU. Iz Slovenije na srečanju pogodbenic ni bilo nobenega predstavnika, kar obžalujemo. Zato apeliramo na pristojne organe in posameznike, da v prihodnje aktivno pristopijo k sodelovanju na mednarodni ravni in dosledni implementaciji konvencijskih zahtev v RS.
Aarhuška konvencija, ki je zaradi svojih specifičnosti zagotavljanja pravic posameznikom oziroma organizacijam in posebnosti nadzornega mehanizma pridobila visokoleteče nazive varuha okoljske demokracije in okoljske pravičnosti, ureja tri sklope (stebre) pravic, in sicer: pravica dostopa do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljsko-relevantnih zadevah ter dostop do pravnega varstva) v okoljsko-relevantnih zadevah. Cilj omenjenih sklopov »procesnih pravic« (stebrov) je prispevati, da posamezniki (sedanjih in prihodnjih generacij) živijo v okolju, primernem za njihovo zdravje in dobro počutje. Konvencija neposredno ne varuje človekove pravice do ustreznega/zdravega okolja, vendar vzpostavlja procesna jamstva, ki jih je treba spoštovati pri sprejemanju okoljsko-relevantnih odločitev z jasno izraženim namenom, da naj bi te značilnosti okoljsko-relevantnih odločitev izvršilne veje oblasti prispevale k uresničevanju te (vsebinske) pravice.
Konvencija ima tudi dva protokola, in sicer:
- Protokol o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, ki je začel veljati 8. oktobra 2009. Protokol si prizadeva za izboljšanje dostopa javnosti do okoljskih informacij z oblikovanjem standardiziranega, javno dostopnega in uporabniku prijaznega registra, ki zajema vsaj 86 onesnaževal iz nekaterih vrst pomembnejših točkovnih virov, in razpoložljive podatke o izpustih iz razpršenih virov – PPRT protokol.
- Protokol o gensko spremenjenih organizmih, sprejet 2010, ki zaradi nezadostnega števila podpisnic še ni začel veljati.
Redno zasedanje pogodbenic (MOP – Meeting of the Parties) se zgodi vsake tri leta. MOP ima nalogo stalnega nadzora nad izvajanjem konvencije. Ta »splošni nadzor« se izvaja na podlagi rednega poročanja s strani strank. Hkrati pa je MOP tudi končni organ presoje skladnosti ravnanja (ustrezne implementacije konvencijskih določil) s strani posamezne države podpisnice, pri čemer lahko tudi na pobudo posamezne fizične ali pravne osebe – presoja tako sistemske kršitve kot kršitve na ravni posameznega primera.
Na podlagi konvencije so bili na srečanjih MOP ustanovljeni tudi različni organi in delovne skupine konvencije. Med temi velja izpostaviti t. i. delovne skupine (»task forces«), ki so oblikovane po vsebinskih sklopih konvencije (trije stebri in novo ustanovljena delovna skupina za mednarodno sodelovanje), ter poseben nadzorni organ – Odbor za nadzor nad spoštovanjem konvencije (Aarhus Compliance Committee). Ta se sestaja štirikrat letno in vodi postopek, ugotavlja obstoj kršitve ter lahko že sam sprejme določene ukrepe oziroma v primeru nestrinjanja pogodbenic končno ugotovitev neskladnosti in predlogov uskladitve prepusti zasedanju pogodbenic-MOP. Vzporedno z letošnjim srečanjem MOP je potekalo tudi (že 45.) srečanje tega Odbora, na katerem je bilo sprejetih 13 odločitev o tem, da so nekatere države podpisnice kršile posamezna ali več konvencijskih določil, in jim s tem v zvezi izdal priporočila, zahteve po poročanju oziroma sprejel druge ukrepe (npr. Avstrija, Bolgarija, Nemčija, Španija, Ukrajina, Združeno Kraljestvo itd.).
Nekatere pogodbenice (osnovne) konvencije niso tudi pogodbenice protokolov, zato se srečanje pogodbenic enega in drugega protokola beleži posebej. Tako je letos v Maastrichtu na petem rednem zasedanju podpisnic konvencije dejansko potekalo tudi drugo srečanje PPRT protokola. Hkrati pa so potekala tudi srečanja različnih organov in delovnih teles konvencije.
Ker je zasedanje vedno odprto tudi za nedržavne deležnike, se je letošnjega srečanja udeležilo okrog 400 udeležencev – vladnih strokovnjakov, predstavnikov gospodarstva in civilne družbe: zlasti nevladnih organizacij ter znanstvenikov (akademikov). Na zasedanju pogodbenice splošno ugotavljajo napredek pri implementaciji konvencije s strani novih in obstoječih pogodbenic, organizacijska in finančna vprašanja, ter splošna vprašanja (težave) implementacije posameznih vsebin konvencije. Tako je bilo tudi na letošnjem MOP sprejetih kar nekaj splošnih dokumentov: Strateški načrt izvajanja konvencije za obdobje 2015-2020, delovni program za obdobje 2015-2017 ter odločitev glede zahtev poročanja pogodbenic in odločitev o splošnih vprašanj implementacije konvencije in odločitev o finančnih vprašanjih. Vsi dokumenti in odločitve so dostopne na tej spletni strani, več o srečanju pa tudi tukaj in tukaj.
Iz Slovenije na srečanju pogodbenic ni bilo nobenega predstavnika. Slovenija je sicer pripravila poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije, ki je bila dana tudi v javno obravnavo, pripombe nevladnih organizacij pa so bile upoštevane. Vendar pa neudeležba na tem srečanju ni dober znak v kontekstu dejstva, da ima Slovenija podobno kot številne druge države pogodbenice največ težav pri implementaciji tretjega stebra (dostopa do pravnega varstva) in kar nekaj težav pri implementaciji drugega stebra (sodelovanje pri okoljsko-relevantnih odločitvah). Srečanje pogodbenic je priložnost za izmenjavo stališč in dobrih praks. Zato odsotnost predstavnika Slovenije na tem srečanju še posebej obžalujemo. Apeliramo na pristojne organe in posameznike, da v prihodnje aktivno pristopijo k sodelovanju na mednarodni ravni in dosledni implementaciji konvencijskih zahtev v RS.
Javne obravnave
V nadaljevanju objavljamo 4 javne obravnave.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je podaljšalo javno obravnavo osnutka Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Z zadnjo spremembo ZVO je bila s spremenjenim 94. členom ukinjena možnost pridobitve dovoljenja za začasno ali občasno čezmerno obremenitev za gradbišča. Ta sprememba je nastala kot posledica neskladnosti z direktivami EU. S spremembo je odpravljena možnost ministrstva, da dovoli začasno ali občasno čezmerno obremenjevanje okolja. Evropska zakonodaja ni dovoljevala izdaje dovoljenj za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, zato se je možnost pridobitve izjeme po 94. členu odpravila. Osnutek uredbe pa povzema pogoje, ki jih je ARSO doslej izdajal za začasne prekomerne obremenitve okolja za gradbišča, in sicer na podlagi strokovnih ocen, ki so bile pripravljene za vsak konkretni primer posebej. Tako povzemanje pogojev in meril za začasno prekomerno obremenitev okolja iz režima (začasnih dovoljenj) ni več dovoljeno, je v nasprotju z direktivami, kar je bil tudi razlog spremembe ZVO. Rok za podajanje mnenj in pripomb je podaljšan do 10. 10. 2014.
ARSO – Javno naznanilo postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja Cestnega podjetja Ptuj d.d. za razširitev gramoznice Pleterje. Dokumentacija (vloga za izdajo soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločbe) je na vpogled do 10.10.2014 na sedežu Upravne enote Ptuj, Oddelek za okolje in prostor, Prešernova 29, Ptuj. V skladu s 64. členom Zakona o varstvu okolja lahko oseba, ki na vplivnem območju stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnine, in nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja lahko vstopijo v postopek v roku 35 dni od dneva javnega naznanila (10.9.2014).
ARSO – Javno naznanilo postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja Plinovodi d.o.o., Ljubljana za rekonstrukcijo obstoječih prenosnih plinovodov M3, M3B, R31, R32, R34 v okviru razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta. Dokumentacija (vloga za izdajo soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločbe) je na vpogled do 30.9.2014 na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška 19A, Ljubljana, v prostorih Občine Ajdovščina, Cesta 5. Maja 6a, Ajdovščina, prostorih Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica, prostorih Občine Renče – Vogrsko, Bukovica 43, Volčja Draga, prostorih Občine Šempeter – Vrtojba, Trg Ivana Roba 3a, Šempeter pri Novi Gorici in v prostorih Občine Miren – Kostanjevica, Miren 137, Miren. V skladu s 64. členom Zakona o varstvu okolja lahko oseba, ki na vplivnem območju stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnine, in nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja vstopijo v postopek v roku 35 dni od dneva javnega naznanila (1.9.2014).
Predlog sprememb direktiv o odpadkih – poziv k sodelovanju: Evropska komisija je julija objavila predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi direktiv o odpadkih (2008/98/ES), o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES), o odlaganju na odlagališčih (1999/31/ES), o izrabljenih vozilih (2000/53/ES), o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (2006/66/ES) ter o odpadni električni in elektronski opremi (2012/19/EU). Spremenjene določbe bodo vplivale na zasebne in javne deležnike ter bodo imele pomemben vpliv na načrtovane naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki. Ministrstvo zato vabi zainteresirano javnost k pobudam in predlogom na navedene spremembe evropske zakonodaje. Predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih sodi v okvir paketa krožnega gospodarstva, ki ga je komisija objavila na spletni povezavi: http://ec.europa.eu/environment/waste/target_review.htm. V slovenskem jeziku je predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih dostopen na spletni povezavi: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1409923139101&uri=CELEX:52014PC0397.
Poglavitne spremembe direktiv o odpadkih gredo v smeri:
– uskladitev opredelitev pojmov in odstranitev zastarelih pravnih obveznosti,
– poenostavitev in racionalizacija obveznosti poročanja,
– uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spremljanje izpolnjevanja ciljev za recikliranje,
– uvedba minimalnih pogojev za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalcev,
– postavljanje višjih ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na 70 % do leta 2030,
– obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov,
– ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov ter postavljanje cilja zmanjšanja nastajanja živilskih odpadkov za najmanj 30 % do leta 2025,
– postavljanje višjih ciljev za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže,
– omejitev odlaganja na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov, do leta 2030,
– uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih.
Ker bodo določbe spremenjenih direktiv vplivale na zasebne in javne deležnike ter bodo imele pomemben vpliv na načrtovane naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki, na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pričakujejo odziv širše javnosti na obravnavani predlog. Stališče lokalnih skupnosti in gospodarstva je potrebno za pripravo celovitega stališča RS do predloga Evropske komisije za spremembe direktiv o odpadkih, zato ministrstvo pričakuje odziv javnosti v najkrajšem možnem času.
Predloge in pripombe lahko posredujete na elektronski naslov ministrstva: gp.mko@gov.si ali po pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Napoved dogodkov
Slovesna podelitev nagrad zmagovalcem natečaja TESSI Crossborder Award 2014
Danes, 26. 9. 2014, bo v Trstu slovesna podelitev nagrad v kategorijah dijaki, šole in multimedija. Med nominiranci so tudi slovenski kandidati. Več: http://www.tessischool.eu/sl/2014/si-sta-avvicinando-il-giorno-della-premiazione-26-settembre-2014-aula-magna-scuola-superiore-di-lingue-moderne-per-interpreti-e-traduttori-trieste/.
Delavnice za učitelje v okviru projekta TESSI
Od 29. 9. do 1. 10. 2014 bodo v Šolskem centru Nova Gorica v okviru projekta TESSI (Teaching Sustainability in Slovenia and Italy) potekale brezplačne delavnice za učitelje srednjih šol s področja trajnosti. Več: http://www.tessischool.eu/sl/corsi/.
Čokotour na postanku v Ljubljani
Od 31. 7. do 31. 10. 2014 poteka mednarodna kampanja ”Make chocolate fair!”. Del kampanje je Čokomobil, ki se bo 1. oktobra 2014 ustavil v Ljubljani. Ta dan bo parkiran v bližini Pravične trgovine 3MUHE, zraven pa bodo potekale različne aktivnosti. Dopoldne vabljeni učenci in dijaki, popoldne pa tudi vsi ostali, ki silahko ogledate Čokomobil, se pogovorite s strokovnjaki ali sodelujete v tekmovanju PraviLNO pečeno. Zvečer pa za najbolj radovedne pripravljajo še Srečanje s pravičnim kakavom – pogovor o pravični trgovini in kakavu. Več o dogajanju 1.oktobra 2014 na www.3muhe.si, www.ird.si ali www.facebook.si/pravicna.trgovina in TW: Pravicnih10. Več o kampanji: http://sl.makechocolatefair.org/.
Eko podjetniško jutro: obisk na kmetiji
Drugi del 3. eko podjetniškega jutra: kako mladi gospodarijo na ekoloških kmetijah bo v četrtek, 2. oktobra 2014, ob 9h. Ogledali si bomo kmetijo mladega prevzemnika Andreja Gnezde in si na realnem primeru skušali odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s tematiko, Andrej pa nas bo seznanil z vsemi ovirami in težavami, s katerimi se je soočil v prvem letu. Prijave so obvezne. Celotno vabilo je na tej spletni povezavi.
Javni razpravi Trgovanje s prihodnostjo v Ljubljani in Mariboru
Naslednji dve javni razpravi projekta Trgovanje s prihodnostjo bosta v ponedeljek, 6.10., v Državnem svetu v Ljubljani in v četrtek, 9. 10., v Mariboru. Na ljubljanski razpravi bodo o prosti trgovini in okolju spregovorili Breda Kutin (ZPS), Branimir Štrukelj (SVIZ), Marjan Hribar (MGRT). Več: http://ttipslovenija.wordpress.com/javne-razprave/.
Posvet o pravnem varstvu kakovosti zraka v Sloveniji
7. 10. 2014 ob 17. uri bo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, posvet o pravnem varstvu kakovosti zraka v Sloveniji. Na posvetu bodo študentje Pravne fakultete v Ljubljani, ki so letos obiskovali okoljsko pravno kliniko, predstavili svoje ugotovitve glede pravnega varstva kakovosti zraka v Sloveniji in možnostih za izboljšanje stanja. Predstavitvi bo sledila razprava.
Izobraževanje o varstvu okolja z urejanjem prostora za mlade brezposelne pravnike
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v sodelovanju z IPoP in Focusom v okviru projekta Zagovorniki okolja organizira v oktobru in novembru 10-dnevno izobraževanje o varstvu okolja z urejanjem prostora, ki je namenjeno mladim brezposlenim pravnikom za profiliranje za delo na področju varstva okolja v javnem interesu v podporo nevladnim organizacijam. Izobraževanje je sestavljeno iz treh delov: 1. del (prvi dan) je namenjen motivaciji, 2. del (trije dnevi) predstavitvi različnih vidikov in vsebin varstva okolja ter 3. del (zadnjih šest dni) pravniškim postopkovnim vsebinam. Predvsem na prva dva dela vabimo tudi predstavnike nevladnih organiazcij s področja varstva okolja in urejanja prostora. Izobraževanje se bo začelo 15.10.2014 v knjižnici Urbanističnega inštituta v Ljubljani. Izobraževanje bo potekalo v popoldanskem času dva do trikrat na teden in je brezplačno. Več informacij in prijava interesa na pic@pic.si.
