Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 53, julij-avgust 2014

22. avgusta 2014

Uvodnik

GSO in kmetijstvo – odličen primer za pomembnost budnosti NVO

Problematika GSO je postala skoraj simbol za vse, kar je narobe z interesi multinacionalnih podjetij, pa tudi vlad in politikov, na katere skušajo bolj ali manj uspešno vplivati. Veliki večini ljudi, ki o GSO kaj vedo, namreč preprosto ni vseeno, kaj jedo sami ali njihovi otroci. Glede GSO v hrani je toliko kontroverznosti, da »prisilno hranjenje« s takšno hrano zavračamo. Pri tovrstnih temah je še kako pomembno, da NVO budno spremljamo dogajanje in opozarjamo na vse, kar gre (lahko) narobe. Letos se (žal) ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem dela …

 

V februarju 2014 smo z ITR poslali dopis slovenskim evropskim poslancem, da smo jih opozorili na glasovanje Evropskega parlamenta (EP) o »Poročilu o žlahtnjenju rastlin: možnosti za povečanje kakovosti in donosa«. Namen poročila je bil vplivati na spremembe zakonodaje EU glede GSO, zlasti glede pravil označevanja … v škodo potrošnikov, ne-GSO kmetov in proizvajalcev nasploh. Evropska komisija se na poročila EP sklicuje pri pripravi ali spremembah EU zakonodaje. Zato smo poslance pozvali, naj poročilo v celoti zavrnejo. Odzvala sta se dva in se zahvalila za opozorilo, češ da poslancem EP v množici gradiva podrobnosti lahko uidejo in lahko zato včasih nevede glasujejo v nasprotju s svojim mnenjem.

4. junija letos smo na MKO (pristojnemu uradniku in v vednost ministru) poslali vprašanje o stališču Slovenije glede predloga zakonodaje o pristojnosti držav članic pri odločanju o gojenju GSO na nacionalni ravni. Povprašali smo tudi, ali ima morda Slovenija kaka posebna stališča, da bi lahko tudi mi prek mrež evropskih okoljskih NVO nanje opozorili grško predsedstvo EU. Po več dneh še ni bilo nobenega odgovora, medtem pa so po e-listah začela krožiti sporočila o tem, da je »EU dovolila GS koruzo Monsanto« in da so krivi tudi slovenski politiki. Zato smo MKO ponovno pozvali, da odgovorijo, s pripombo, da bi od njih pričakovali boljšo komunikacijo, saj je iz tovrstnih alarmantnih e-sporočil zelo jasno, da so jasni odgovori države glede GSO zelo pomembni. Potem smo odgovor le prejeli, a za našo akcijo (ne glede na to, ali bi imela kaj uspeha ali ne) je bilo že prepozno, saj je Svet tačas že glasoval. Na rezultate glasovanja smo se odzvali s sporočilom za javnost, ki so ga mediji seveda opazili in komentirali, čemur je sledil še drugi odgovor MKO. V njem so poudarili, da se uradno stališče Slovenije glede GSO ni spremenilo.

A očitno ta izkušnja ni imela učinka. Enak vzorec se je ponovil le par tednov kasneje. Sredi junija je namreč dr. Martina Bavec opazila, da je iz osnutka Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki ga je Vlada RS obravnavala 13. junija letos, izginilo besedilo v zvezi z neuporabo GSO na kmetijah, ki se vključujejo v določene kmetijsko-okoljske ukrepe. Zato je na predsednico vlade Bratuškovo naslovila pismo z zahtevo po pojasnilu, kdo in zakaj je zahteval umik tega besedila. Po mesecu dni še vedno ni dobila odgovora, pismo pa se je pojavilo v spletnih medijih, a zdaj že z »alarmantnimi« komentarji, vprašanja pa so začela deževati tudi na ITR. Odzvali smo se s sporočilom za javnost, v katerem smo pojasnili, kaj zadeva v resnici pomeni, in tudi sami pozvali Vlado RS, da na pismo M. Bavec odgovori. Odgovor MKO je zdaj prišel, tako na ITR kot do ga. Bavec. MKO v njem pojasnjuje, da se je zgodila napaka in da namerava zahtevo o neuporabi GSO vključiti v nadaljnja pogajanja z Evropsko komisijo, ter pri tem prosi tudi za pomoč pri argumentiranju.

Še druga zgodba o istem osnutku PRP. Tik preden je šel ta dokument na Vlado RS, da ga potrdi za »odhod v Bruselj«, smo ugotovili, da je iz njega izginil kompromis glede ciljev in sredstev za ekološko kmetijstvo. Ta kompromis smo oblikovali predstavniki Mreže Plan B na srečanju z MKO jeseni 2013. Sestanek pa se je zgodil po tem, ko so smo zgroženo ugotovili, da so v osnutku PRP do 2020 navedene naravnost uničujoče številke, ki bi praktično zaustavile nadaljnji razvoj ekološke pridelave v Sloveniji. NVO smo zato na sestanku z MKO predstavile nov predlog, ki se je tudi MKO zdel dober … a očitno za nekoga ne dovolj dober, saj naj bi šla v Bruselj prejšnja katastrofa. Po naši intervenciji se to le ni zgodilo in osnutek je bil popravljen (je pa tačas iz njega izginila prepoved rabe GSO).

Menda vse to dobro ponazori, kako pomembno je, da NVO res budno spremljamo, kaj se dogaja s strateškimi dokumenti in zakonodajo. Najpogosteje smo NVO tiste, ki jih slišijo tudi mediji – vsaj, če gre za afere in »afere«.

Res pa je tudi, da NVO zelo težko sledimo in se ustrezno odzivamo na takšne poteze, saj se po številu zaposlenih in financah niti približno ne moremo meriti z interesnimi skupinami. Lahko pa zaključimo, da bi bilo tako za državne organe (in politike) kot za NVO laže in bolje, če bi bila komunikacija na strani države boljša.

Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, Koordinatorka Delovne skupine za kmetijstvo Mreže Plan B

 


Aktualno v Planu B

Analiza Mreže: kaj kaže ogledalo in kako nas vidijo drugi?

Sofinanciranje delovanja mreže s strani Evropskega socialnega sklada, ki se je izteklo z majem 2014, nam je ob zaključku projekta omogočilo izvedbo analize delovanja mreže. Analiza je dragocen vir idej za prihodnje delovanje in pobud za izboljšave. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/analiza-mreze-plan-b-za-slovenijo-kaj-kaze-ogledalo-in-kako-nas-vidijo-drugi.

Ministrstvo delovalo v nasprotju z Aarhuško konvencijo

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 14. julija letos objavilo dokument Izhodišča za pripravo predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Gradivo so v vladno obravnavo posredovali brez predhodne javne razprave o izhodiščih, zato so nevladne organizacije s področja trajnostnega razvoja in urejanja prostora, združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, na ministrstvo naslovile zahtevo za javno obravnavo. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/ministrstvo-delovalo-v-nasprotju-z-aarhusko-konvencijo.

Pet strank se je zavezalo k trajnostnemu razvoju Slovenije

Pet strank kandidatk na prihajajočih predčasnih državnozborskih volitvah je podpisalo Zaveze za Trajnostni razvojni podvig 2014-2018, ki jim jih je 24. junija poslala Mreža Plan B za Slovenijo. S tem zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter vzpostavile Službo vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinile okolju škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/pet-strank-se-je-zavezalo-k-trajnostnemu-razvoju-slovenije.

Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost

V Umanoteri, koordinatorici Mreže Plan B za Slovenijo, so analizirali volilne programe tistih strank, ki so jim javnomnenjske ankete napovedovale preboj v Državni zbor ali pa so bile blizu potrebnemu odstotku glasov. Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost, saj kar polovica programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično družbo. Vseeno kar nekaj predlogov v programih zbuja skrb. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/analiza-volilnih-programov-volitve-v-drzavni-zbor-2014.


Iz aktivnosti članic Mreže

Izteka se rok za nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta

Še do 10. septembra opoldne imajo podjetja in lokalne skupnosti čas, da se prijavijo na javni nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Natečaj poteka v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, najboljša med tremi izbranimi praksami pa bo prejela zeleni teambuilding na ekološki kmetiji v vrednosti tisoč evrov. Več: http://zelenadelovnamesta.si/index.php/javni-natecaj.

Subvencije avtoprevoznikom so bile kupovanje političnega miru

Vlada je iz Sklada za podnebne spremembe lani med drugim z javnim razpisom namenila 4 milijone evrov nepovratne pomoči avtoprevoznikom za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov. Ker menijo, da državna pomoč v tem primeru ni dosegla namena in ciljev sklada, so štiri nevladne organizacije na Računsko sodišče vložile pobudo za revizijo porabe sredstev sklada v letu 2013. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13861.

Čemu nova kolesarska pot skozi Tivoli?

V parku Tivoli je MOL čez noč začela graditi kolesarsko stezo. Focus, društvo za sonaravni razvoj, bi kot društvo, ki spodbujamo trajnostno mobilnost, moralo biti nad novo pridobitvijo za kolesarje navdušeno, a žal tokrat ni. »Zagovorniki trajnostne prometne politike se borimo za nove kilometre kolesarskih stez, zato pa je še toliko bolj boleče, ko vidimo, da se nujno potreben denar porablja za projekte, ki k izboljšanju pogojev za kolesarjenje ne doprinesejo prav veliko. Kolesarji so do sedaj (sicer nezakonito) park prečkali po sprehajalni poti, katero so si bolj ali manj uspešno delili s pešci. Nova kolesarska pot bo potekala vzporedno s pešpotjo, a na mestih, kjer je največ konfliktov s pešci, se bo združila z že obstoječo pešpotjo. Čemu torej nova steza?« se sprašujejo v Focusu. Več: http://www.focus.si/index.php?node=136&id=1448.

Dan, od katerega naš planet živi “na kredit”

Od ponedeljka, 18. avgusta 2014, dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje. “Izračun ekološkega odtisa pokaže, da je svetovna poraba obnovljivih naravnih virov in ekosistemskih storitev v letu 2013 presegla 1,5 zmogljivosti našega planeta. To je najbolj izrazito pri izpustih toplogrednih plinov, kjer se v obliki podnebnih sprememb že jasno kažejo tudi posledice,” je ob tem povedala Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=13860.

Zakaj je vlada umaknila zahtevo o prepovedi rabe GSO?

Inštitut za trajnostni razvoj je predsednico vlade ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozval, naj pojasni, kako in zakaj je prišlo do umika zahteve o prepovedi rabe GSO iz KOPOP v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Hkrati jih zanima, kako nameravajo možno škodo preprečiti oziroma popraviti. Opozarja, da je umik velika napaka za kmete, ki se bodo vključevali v nove ukrepe KOPOP. Več: http://www.itr.si/.

Spletni zemljevid okoljskih konfliktov

Evropski okoljski biro (EEB), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljajo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov s celotnega sveta, omogoča dober pregled in bazo okoljskih konfliktov. Zemljevid predstavlja tudi številne slovenske okoljske konflikte. Več: http://www.focus.si/index.php?node=25&id=1447.

Evropa snuje pot v krožno gospodarstvo, kaj pa mi?

Inštitucije Evropske unije jasno pošiljajo signale o tem, da sta učinkovita raba naravnih virov in krožno gospodarstvo dolgoročna razvojna cilja skupnosti. Slovenija je del te skupnosti, pri nastajanju takšnih dokumentov aktivno sodelujemo in naša odločitev je, ali bomo v njih prepoznali priložnost razvoja države in našega gospodarstva ali pa bomo ostali nekje na robu dogajanja. Več na http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/537-evropa-snuje-pot-v-krozno-gospodarstvo-kaj-pa-mi.

Na Evropski komisiji predlog za zaustavitev sporazumov TTIP in CETA

Koalicija 136 evropskih civilnodružbenih organizacij je 15. julija na Evropsko komisijo vložila prijavo evropske državljanske pobude (ECI) glede prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) in CETA (trgovinski sporazum s Kanado). Već informacij je na spletni strani http://www.stop-ttip.org/, pa tudi na http://ttipslovenija.wordpress.com/.

Delavnice in nagrade TESSI

Slovenski e-forum je julija sestankoval v Novi Gorici v okviru projekta TESSI – Poučevanje trajnosti v Sloveniji in Italiji (Teaching Sustainability across Slovenia and Italy). Izbrali so dobitnike nagrad in se dogovorili, da bodo delavnice za učitelje konec septembra letos. Prav tako bo v istem mesecu potekala slavnostna podelitev nagrad v Trstu. Nov razpis za prijave na nagradni čezmejni natečaj v šolskem letu 2014/15 bo oktobra.

Tudi Šmartno pri Litiji del projekta TEAN

Na Razvojni agenciji Srce Slovenije se je Slovenski e-forum na sestanku z župani občin Litija in Dol pri Ljubljani dogovorili za skupni projekt TEAN – Trajnostni energetski akcijski načrt, v katerega bodo vključili še občino Šmartno pri Litiji. Aktivnost je del projekta 100 % samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije.


Pravna klinika

pripravlja Senka Vrbica

Odgovornost za okoljsko škodo – zbiranje primerov

S spremembami Zakona o varstvu okolja v letu 2008 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ZVO-1B, Uradni list RS št. 70/2008) je bilo v zakon vneseno poglavje o odgovornosti za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode (110a. do 110i. člen), ki predstavlja implementacijo Direktive 2004/35/ES  Evropskega parlamenta in sveta z dne 21.4.2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ki je spremenjena z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (ELD direktiva).

 

Novi členi ZVO-1 so konkretneje dopolnili v zakonu že določen princip »povzročitelj plača«, ki je opredeljen med temeljnimi načeli v 9. in 10. členu, po katerih je povzročitelj obremenitve odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic  ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, dolžan pa je kriti tudi vse stroške prepisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja ter tveganja za okolje.

Kaj je okoljska škoda? Po 110b. členu ZVO-1 gre za škodo, povzročeno zavarovanim vrstam, njihovim habitatom in habitatnim tipom, ki ima večji škodljiv vpliv na doseganje ali ohranjanje njihovega ugodnega stanja po predpisih o ohranjanju narave. Posebej pa je opredeljena še okoljska škoda na vodah in tleh, in sicer je okoljska škoda na vodah škoda z večjim škodljivim vplivom na ekološko, kemijsko, količinsko stanje ali ekološki potencial vode skladno z določbami tega zakona in predpisov o vodah. Okoljska škoda, povzročena tlom, pa je vsako onesnaženje z emisijami v, na ali pod tla, ki lahko ogrozi zdravje ljudi in presega predpisane standarde kakovosti. Okoljska škoda se ugotavlja na podlagi meril, ki so predpisana v Pravilniku o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode.

Vendar za okoljsko škodo ne šteje škoda, nastala zaradi škodljivih vplivov na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih ali habitatnih tipih, ki so bili ugotovljeni in dovoljeni ali predpisani na podlagi postopka presoje sprejemljivosti planov in posegov v naravo ali uveljavljanja odstopanj od strogega varstva zavarovanih vrst po predpisih o ohranjanju narave (2. odstavek 110b. člena). Določbe poglavja o okoljski škodi pa se po 110c. členu ne uporabljajo za okoljsko škodo, nastalo zaradi obrambe države ali varstva pred naravnimi nesrečami, izrednih dogodkov, glede katerih sta odgovornost in odškodnina urejeni z ratificirano mednarodno pogodbo, dejavnosti, ki jih povzročijo ionizirajoča ali druga sevanja ter zaradi razpršenega onesnaževanja, razen če je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med okoljsko škodo in dejavnostjo posameznega povzročitelja. Prav tako pa se določila o okoljski škodi ne uporabljajo za okoljsko škodo, povzročeno z emisijo ali dogodkom, ki se je zgodil pred dnem uveljavitve ZVO-1B, to je pred 26.7.2008.

Glede okoljske škode sta določena dva postopka: postopek za izvajanje preprečevalnih ukrepov (110d. člen)  in izvajanje sanacijskih ukrepov (110e. člen). Oba postopka vodi ARSO, pomembno pa je, da v imata v postopku določanja in izvajanja sanacijskih ukrepov pravna ali fizična oseba (ki je zaradi nastanka okoljske škode prizadeta ali bi bila lahko prizadeta) in nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja pravico, da ministrstvo obvestita o primerih okoljske škode in zahtevata, da ministrstvo ukrepa; v samem postopku imata obe položaj stranskega udeleženca.

ARSO doslej še ni obravnaval nobenega primera okoljske škode, kakor je razvidno iz uradnega poročila glede izvajanje direktive za Slovenijo, ki je dostopen na spletni strani Evropske komisije.

Menimo, da ta sicer resničen podatek ni pravi odraz stanja v okolju, zato bi bilo potrebno spodbuditi uporabo tega zakonsko dobro urejenega instituta. Nevladne organizacije, ki pri svojem delu naletijo na primere okoljske škode, lahko o okoljski škodi obvestijo Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (pic@pic.si), ki implementacijo ELD direktive in njeno izvajanje že več let spremlja in si v okviru Justice & Environment prizadeva za izboljšanje praks izvajanja te direktive.

 

Javne obravnave

V nadaljevanju predstavljamo štiri javne obravnave.

 

Evropska komisija je odprla javno obravnavo o »No net loss of biodiversity«, ki poteka od 5.6.2014 do 17.10.2014. K javni razpravi so vabljene tudi nevladne organizacije. Gradiva in vprašalnik so dostopni na http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/nnl/index_en.htm.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida, ki je v javni obravnavi do 15.9.2014.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo Osnutek Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je v javni obravnavi do 19.9.2014. S pravilnikom je predviden načrtovani odstrel 5 volkov in 83 medvedov.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravlja Pravilnik o izdaji energetskega dovoljenja, kot je razvidno iz podatkov na spletni strani e-demokracija.

 


Napoved dogodkov

Dan delfinov zadnjo soboto v avgustu že osmič na Tartinijevem trgu

Zadnjo soboto v letošnjem avgustu, 30., bo na Tartinijevem trgu v Piranu potekal že 8. Dan delfinov, ki ga organizira Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Namen dogodka, ki je prvič potekal leta 2004, je širšo javnost seznaniti z dejstvom, da delfini živijo tudi v slovenskem morju, vzbuditi zavedanje o pomembnosti ohranjanja morskega okolja in njegove biotske raznovrstnosti ter predstaviti poslanstvo in delo društva Morigenos.  Prireditev bo potekala od 14.30 do 22. ure, vstop je prost. Več: http://www.morigenos.org/upload/pageFiles/images/vabilo_dan%20delfinov_2mb.jpg.

Mednarodna delavnica v Mariboru

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru 1. in 2. septembra 2014 organizira mednarodno delavnico z naslovom “On natural resources & role of states and the capital (Limitations of ownership and property due to environmental protection and socio-society reasons)”. Delavnica bo potekala na Pravni fakulteti, Mladinska 9, Maribor. Informacije in prijave na rajko.knez@um.si. Informacije in program na spletni strani http://www.um.si/kakovost/usposabljanje-zaposlenih/Strani/usposabljanje.aspx?id.

Prve slovenske občine na poti do zero waste

Gostje iz evropske mreže nacionalnih organizacij in lokalnih skupnosti Zero Waste Europe bodo 9. 9. 2014 v Državnem svetu govorili o Zero Waste konceptu in predstavili dosežke nekaterih primerov dobre prakse. Slovenske občine na poti do Zero Waste bodo predstavile, zakaj so se odločile postati družba brez odpadkov in kakšni so njihovi načrti v prihodnjih letih. Vabilo je na voljo na tem spletnem naslovu.

Študentje okoljske pravne klinike predstavljajo svoje ugotovitve

Študenjte Pravne fakultete v Ljubljani, ki so letos obiskovali okoljsko pravno kliniko, bodo predstavili svoje ugotovitve glede pravnega varstva kakovosti zraka v Sloveniji na posvetu, ki bo predvidoma 10. 9. 2014 ob 17. uri na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Preživite dan v eni od najslikovitejših vasic Slovenske Istre

Turistično kulturno društvo Pomjan in Zavod Eko-Humanitatis vabita 13. 9. na Praznik tradicije, kulture in ekologije – Oživel Pomjan, ki združuje ekologijo, ekološko kmetijstvo, zdravo življenje, lokalno kulinariko, etnologijo, kulturo in zabavo. Obiskovalce čaka pester program: ogled vasi, tržnica lokalnih ekoloških pridelkov ter izdelkov domači obrti (z okoli 15 ponudniki), odprte vaške kantine, prikazi lokalnih obrti, razstava starodobne kmetijske mehanizacije, ustvarjalne (eko) delavnice in igre za otroke, gledališko etnološka predstava, branje istrske poezije, glasbeni nastopi v etno-istrskem stilu in še kaj. Letos bo poudarek tudi na lokalni tipični kulinariki, kar pomeni, da bodo obiskovalcem ponujali izključno jedi in pijačo iz lokalnih (ekoloških) sestavin po načelu 0 km. Utrinke o lanskem dogajanju na Pomjanu si lahko ogledate na tej povezavi.

10-dnevno izobraževanje o varstvu okolja

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v sodelovanju z IPoP in Focusom v okviru projekta zagovorniki okolja organizira v oktobru in novembru 10-dnevno izobraževanje o varstvu okolja z urejanjem prostor, ki je namenjeno mladim brezposelnim pravnikom za profiliranje za delo na področju varstva okolja v javnem interesu. Izobraževanje je sestavljeno iz treh delov. 1. del (prvi dan) je namenjen motivaciji, 2. del (trije dnevi) so namenjen predstavitvi različnih vidikov in vsebin varstva okolja in 3. del (zadnjih šest dni) pravniškim postopkovnim vsebinam. Predvsem na prva dva dela so vabljeni tudi predstavniki nevladnih organizacij s področja varstva okolja in urejanja prostora. Izobraževanje se bo začelo 15.10.2014 v knjižnici Urbanističnega inštituta v Ljubljani. Več informacij in prijava na pic@pic.si.

Tretje eko podjetniško jutro

Umanotera od aprila 2014 v Okoljskem centru organizira eko podjetniška jutra, kjer s predstavitvijo aktualnih tem in realnih primerov naslavljajo varstvo okolja in hkrati spodbujajo podjetništvo. Na zajtrke vsakokrat povabijo strokovnjake s posameznega področja, da jih osvetlijo s teorijo in prakso, drugi del dogodka pa je namenjen predvsem druženju, mreženju, pridobivanju informacij med udeleženci. Naslednje eko podjetniško jutro bo 11. septembra v okviru Eko praznika, tema bo mladi gospodarji kmetij, gostili pa bomo Vanesa Husića (Društvo biodinamikov Notranjska) in Dušana Badovinca (Zlati ghee). Več: http://www.umanotera.org./index.php?node=323.

Zaključna konferenca projekta Spodbujamo zelena delovna mesta

Leto dni po uvodni 1. Nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta vas 4. novembra 2014 vabimo na zaključni dogodek projekta, kjer bomo skupaj ugotavljali, kje smo in kam gremo na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji ter podelili nagrade javnega natečaja Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Osrednji gost dogodka bo Gunter Pauli, ekonomist, podjetnik in pobudnik Modre ekonomije. Program konference bo objavljen septembra.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.