Uvodnik
Kdo je dovolj pogumen in sposoben, da stopi onkraj velikih infrastrukturnih projektov?
“Volitve 2014 so torej ponovno priložnost, da izvolimo politično ekipo, ki bo vodila preobrazbo v zeleno gospodarstvo. So pa tudi izziv, da prepoznamo iskrene namene, brez fige v žepu in leporečnega barvanja na zeleno. Predvsem je ključ v konkretnih zavezah na področjih, kjer vlada in parlament obvladujeta pomembne vzvode.”
»Vlade se menjajo, Slovenski vlaki pa v povprečju vozijo še vedno 50 km na uro, tovorni pa še manj. A obnova železnic pač ne zahteva tako veliko mešanja betona, kot to zahtevata Tretja razvojna os ali nova cev Karavanškega predora – infrastrukturni projekt brez velike dodane vrednosti, a z velikimi dobički za posameznike … Lažje se je množično vdajati preživetim ideološkim in s tem tudi gospodarskim ter socialnim konceptom, od katerih imajo neposredne finančne koristi le skupine posameznikov, povezane s politično elito. Kruha od tega za ostale ni nikoli bilo. Zdaj ni več niti drobtin. A preživeti bo treba z delom, inovativnostjo in zgledi, ki jih prinašajo uspešni posamezniki z modeli nove gospodarske in socialne paradigme, ki jih uspešno razvijajo narodi severne Evrope,« je povzel Bojan Traven svoj uvod v oddaji Pogledi Slovenije o zelenem razvojnem preboju.
Res je: številni posamezniki, podjetja, občine, nevladne organizacije in raziskovalci že uspešno udejanjajo novo zeleno paradigmo. Po podatkih Statističnega urada v sektorjih okoljskega blaga in storitev dela 3 odstotke vseh zaposlenih, ustvarjajo pa dobrih 11 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Potencial pa je veliko večji: raziskava Umanotere je pokazala, da je ta na področjih zelenega razvojnega preboja (ekološkega kmetijstva, gozdno-lesne verige, ravnanja z odpadki, obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije ter trajnostnega turizma) kar 250.000 zelenih delovnih mest.
Pri zelenem gospodarstvu ne gre le za delovna mesta, saj prinaša ta tudi vrsto drugih prednosti, Sloveniji pa omogoča, da polno izkorišča svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Prinaša regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Izboljšuje kakovost življenja in prispeva k boljšemu zdravju, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvožene hrane in nafte. Podpira doseganje mednarodno sprejetih ciljev za zaščito podnebja. Spodbuja inovativne rešitve. Podaja pozitivno vizijo in ima zelo veliko podporo javnosti, kar je pokazala akcija Za zeleni razvojni preboj.
Argumentov je torej dovolj, vizija slovenskega političnega vrha pa še vedno ne presega dometa velikih infrastrukturnih projektov. Projekt TEŠ 6 je pravi spomenik fosilne, okolju in človeku škodljive tehnologije, od leta 2007 pa so ga pomagale graditi vse vlade. Je simbol ugrabljene države, ki skupnega interesa ni postavljala v ospredje, varstvo okolja pa je sistematično odrivala na obrobje, namesto da bi v njem prepoznala številne priložnosti in koristi, tudi gospodarske.
Volitve 2014 so torej ponovno priložnost, da izvolimo politično ekipo, ki bo vodila preobrazbo v zeleno gospodarstvo. So pa tudi izziv, da prepoznamo iskrene namene, brez fige v žepu in leporečnega barvanja na zeleno. Predvsem je ključ v konkretnih zavezah na področjih, kjer vlada in parlament obvladujeta pomembne vzvode.
V mreži Plan B za Slovenijo smo zato oblikovali pet točk Zaveze za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga 2014-2018, ki jo strankam predlagamo v sprejem. Pričakujemo, da bodo: (1) trajnostni razvoj zapisali v ustavo, (2) v strateških dokumentih in z drugimi ukrepi vladne politike podprli prehod v zeleno gospodarstvo, (3) vzpostavili službo vlade za trajnostni razvoj, (4) do leta 2020 postopno ukinili okolju škodljive subvencije (ki jih je v letnem proračunu kar po milijarde!) in (5) zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti. Verjetno pa bo še najbolj nazoren pokazatelj odsotnosti fosilnih botrov to, da v njihovih programih ne bomo našli velikih infrastrukturnih projektov, za katere obstajajo boljše alternative.
Takšne zaveze bodo veliko več kot »zeleni« program – bodo konkreten izraz delovanja v skupnem interesu. Njihovo uresničevanje ne bo enostavno in brez ovir, zahtevalo bo pogum in sposobnost povezovanja z nosilci takšne preobrazbe – z naprednimi občinami, podjetji, organizacijami civilne družbe in posamezniki. Iščemo torej voditelje, ki s strateško usmeritvijo v zeleni razvojni preboj dokazujejo dolgoročno pozitivno vizijo, odprtost in integriteto.
Vida Ogorelec, direktorica Umanotere
Iz aktivnosti članic mreže
Udeleženci javnega posveta proti širitvi Dunajske ceste
Na posvetu Ali je potrebna širitev Dunajske ceste, ki ga je v Knjižnici Bežigrad 10. junija organizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), se je izkazalo, da načrtov MOL-a o širitvi Dunajske ne podpirajo niti strokovna javnost, niti lokalno prebivalstvo, niti nevladni sektor. Ravno tako se načrti o širitvi ne skladajo s prometno strategijo MOL-a, ki pravi, da je treba avtomobilski promet nadomeščati z LPP, kolesarjenjem in hojo. Več na Focusovi spletni strani in blogu http://dunajskaljubljana.tumblr.com/.
Ekologi brez meja podarjajo novo upanje
V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Star papir za novo upanje 2014 so Ekologi brez meja v sodelovanju s podjetjem Dinos skupaj s 105 vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in 92 podjetji ter drugimi organizacijami na 100 zbirnih točkah zbrali 205 ton starega papirja. Tako bodo skupaj podarili kar 5.751 EUR za novo upanje – 50 % za vzgojno-izobraževalne namene, 40 % za sanacijo planinskih poti po žledolomu in 10 % za okoljevarstvene projekte s področja odpadkov. Več na http://ebm.si/p/star-papir2014/.
Kompromisni predlog o gojenju GS rastlin v EU ni zadosten
Na Inštitutu za trajnostni razvoj menijo, da je predlog novega zakona EU, ki naj bi posameznim državam omogočal prepoved gensko spremenjenih rastlin, popolnoma nesprejemljiv, tako vsebinsko kot načelno. Več v sporočilu za javnost na spletni strani ITR.
Uvodni koraki na poti do prve pravične banke pri nas
V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, in razvojni zadrugi eTRI so začeli s projektom Pravična banka, s katerim nameravajo ustanoviti prvo pravično banko pri nas. Po podatkih javnomnenjske raziskave Inštituta za analizo trga in medije Mediana idejo o ustanovitvi pravične banke podpira visok delež prebivalstva, zato je razmislek o njeni ustanovitvi potreben in na mestu, a potrebujemo še veliko ozaveščanja in več zaupanja. Več na http://pravicnabanka.si/.
Poziv vladi: Slovenija naj se odločno zavzame za povečanje energetske varnosti
Greenpeace poziva predsednico vlade, da se na srečanju voditeljev EU 26. in 27. junija, ki bo posvečeno energetski neodvisnosti v luči nove dinamike odnosov med EU in Rusijo, v imenu Slovenije zavzame za povečanje energetske varnosti in neodvisnosti predvsem z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljivih virov energije. Junijsko srečanje voditeljev je enkratna priložnost, da Slovenijo postavimo ob bok najrazvitejšim partnericam držav EU in podpremo ambiciozno podnebno-energetsko politiko EU. Obenem pa je to tudi spodbuda, da v svoji državi vpeljemo ukrepe za razvoj domače zelene industrije in ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti.
Pravni kotiček
pripravlja Senka Vrbica, PIC
Odlična mednarodna okoljska konferenca V Ljubljani
V času od 5. do 7.6.2014 je na Pravni fakulteti v Ljubljani potekala druga mednarodna okoljska konferenca z naslovom Contemporary challenges of international environmental law. Že druga tovrstna konferenca je novost v Sloveniji, prav tako pa je v mednarodnem merilu ena redkih, ki se celovito ukvarja s pravnimi vidiki sodobnega okoljevarstva. Glavni poudarek konference je bil, da je tematika okoljevarstva multidisdiplinarna, zato je potrebno v to vsebino združevati tako naravoslovna kot družboslovna znanja.
Program je bil izredno bogat in kvaliteten, prispevki pa so zbrani v knjigi International Environmental Law: Contemporary Concerns and Challenges in 2014 (ur. Vasilka Sancin in Maša Kovič Dine, GV Založba, 2014). Posebni gost konference je bil Alan Boyle, profesor mednarodnega prava na Univerzi v Edinburgu, avtor temeljnega dela o mednarodnem okoljskem pravu International Law and the Environment.
Kratka predstavitev vsebin:
- pomemben del je bil namenjen najširšim vidikom podnebnih sprememb in »podnebni diplomaciji« ter oblikovanju novih pravil uporabe arktičnih morij glede na taljenje ledu, izpostavljena je bila možnost degradacije okolja in podnebnih sprememb kot grožnja mednarodnemu miru;
- v okviru razvoja okoljskega prava sta bila poudarjena dva vodilna vidika: spreminjanje prava v smeri prilagajanja na trajnostni razvoj in implementacija obstoječega v isti naravnanosti. Poleg veljavnosti mednarodnih in nacionalnih pravnih aktov je pomembnejša njihova dejanska uveljavitev;
- v okviru področja biodiverzitete, gozdov in okoljskih odgovornosti so bili prispevki usmerjeni v obnovo degradiranih ekosistemov in ogroženih vrst, povezovanja ohranjanja gozdnih ponorov CO2 s pravicami staroselskih ljudstev in (nedenarni) ekonomski vrednosti ohranjenih gozdov;
- večja pozornost je bila namenjena okolju in okoljskim pravicam, kjer je bila pozornost usmerjena na biocentrični pristop k varovanju narave, medgeneracijsko pravičnost in na konceptualne spremembe človekove pravice do okolja;
- panel Aarhuška konvencija v teoriji in praksi je obravnaval aktualne probleme izvajanja Aarhuške konvencije v povezavi s človekovimi temeljnimi pravicami;
- posebna pozornost pa je bila posvečena tudi skrbi za vodo in upravljanju z vodnimi viri v okviru mednarodnega prava, neurejeni problematiki okoljskih beguncev, genski modifikaciji in invazivnim tujerodnim vrstam;
- predstavljeni pa so bili tudi konkretni primeri, ki so jih obravnavala mednarodna telesa in sodišča.
Zanimive so bile izkušnje drugih držav glede izvajanja Aarhuške konvencije in postopkov varovanja okolja ter primeri sodne prakse. Predstavljena je bila dolžnost države, da nemudoma javnosti sporoči informacije, če grozi neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali za okolje, ki jo je treba tolmačiti široko. Izvedeli smo, da imajo v Črni gori tri »Aarhuške centre«, ki skrbijo za uveljavljanje konvencije. Predstavljene pa so bile tudi težave čeških nevladnih organizacij pri dostopu do pravnega varstva ustavne pravice do primernega okolja. Zanimiv je bil primer kvalitete zraka v Ostravi, kjer mesto toži državo zaradi kršitve ustavne pravice in zahteva učinkovite ukrepe za izboljšanje kvalitete zraka na tem področju.
Pomembne objave
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sprejelo nov pravilnik za status NVO v javnem interesu na področju varstva okolja (Uradni list RS št. 34/2014), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora (Uradni list RS št. 35/2014).
Nov Pravilnik o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, je začel veljati 27.5.2014. Pravilnik je zamenjal prejšnji pravilnik o statusu. Vsebina pomeni uskladitev s spremenjenimi določili Zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na status delovanja v javnem interesu in dajejo večji poudarek na izpolnjevanju vsebinskih kriterijev.
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora je začel veljati 31.5.2014. Za status lahko ob upoštevanju tega pravilnika in Zakona o društvih lahko zaprosijoo društva pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Javne objave
V nadaljevanju predstavljamo štiri javne objave, tri od ARSO in eno od Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
ARSO je objavila javno naznanilo v postopku okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja za Stonex geotehnologija d.o.o. Šentjur za predelavo in vgradnjo zemeljskega izkopa na območju Stare Cinkarne Celje – Gaberje – jug. Vpogled v vlogo, okoljsko poročilo in osnutek soglasja je možen od 17.6.2014 do 16.7.2014 na sedežu Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, Celje. V tem času lahko zainteresirani podajo predloge in pripombe. V roku 35 dni od dneva javnega naznanila (do 21.7.2014) lahko v postopek vstopijo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.
ARSO je objavila naznanilo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za CeROD, center za ravnanje z odpadki d.o.o. Novo mesto, ki se nanaša na graditev fregijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske – II Faza. Vpogled v vlogo, okoljsko poročilo in osnutek soglasja je možen od 17.6.2014 do 16.7.2014 na sedežu Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, Novo mesto. V tem času lahko zainteresirani podajo predloge in pripombe. V roku 35 dni od dneva javnega naznanila lahko v postopek vstopijo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.
ARSO je objavila naznanilo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja FRUTAROM ETOL d.o.o. za napravao za izdelovanje arom in eteričnih olj. Vpogled v vlogo, okoljsko poročilo in osnutek soglasja je možen od 16.6.2014 do 15.7.2014 na sedežu Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, Celje. V tem času lahko zainteresirani podajo predloge in pripombe. V roku 35 dni od dneva javnega naznanila lahko v postopek vstopijo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je za javno razpravo objavilo osnutek Uredbe o odpadkih, ki je v javni razpravi do 11.7.2014.
