Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 51, maj 2014

28. maja 2014

Uvodnik

Da bo volk sit in koza cela

Poznate zgodbo o Velikonočnem otoku? Je sila preprosta: veliko število prebivalcev, netrajnostno gospodarjenje, razgozdovanje, invazivna vrsta, omejeni naravni viri ter v preteklost zazrta lokalna ideologija so v 16. stoletju zdesetkali prebivalstvo, v 18. so svoje napravili še lovci na sužnje in zahodne bolezni – število prebivalcev je do leta 1877 padlo na vsega 111 ljudi. Seveda EU ne gre primerjati z enim tihomorskim otokom, kar pa ne pomeni, da sporočilo ni jasno: če netrajnostno ravnamo z naravnimi viri, se bomo soočili s težavami.

 

V prihodnjih dneh se bo v okviru  EU, pod taktirko okoljskega komisarja Potočnika, zgodilo nekaj na prvi pogled majhnega. Predstavil bo še en strateški dokument za prihajajoče obdobje. Približno vemo, kakšna bo podpora držav članic in kako se bodo odzvala evropska podjetja. Gre za dokument, ki bo pred nas, kot državo članico EU, postavil zahtevo po uvedbi krožnega gospodarstva. Tistega tipa gospodarstva, ki stroške svojih emisij ne pometa pod preprogo, se zaveda omejene dostopnosti naravnih virov in ceni medgeneracijsko pravičnost. Čemur smo nekoč rekli trajnostni razvoj ali Plan B, če hočete.

Na določen način gre za dejanje, ki bo v EU zaokrožilo prizadevanja okoljevarstvenikov zadnjih petdesetih let. Zmeraj smo rekli: misli globalno, deluj lokalno. Da rešitev ni samo v industriji, marveč v preoblikovanju snovanja proizvodov in storitev, v dematerializaciji, reciklabilnosti, visokotehnološki lokalni pridelavi ekološke hrane, v senzibiliziranem in izobraženem potrošniku. EU se je na to pot podala že ob prvih znakih povečanega povpraševanja po kovinah, redkih zemljinah – zaradi rastočih gospodarstev BRIIC držav in novih tehnologij. In predvsem zaradi velike izpostavljenosti svojega gospodarstva nestabilnostim, ki jih ustvarja povečano povpraševanje po surovinah, energiji in hrani. To so tveganja, ki jih moramo upravljati.

Ekologi brez meja bomo zato v prihodnjih tednih pozvali k oblikovanju široke nacionalne platforme Za Slovenijo brez zavržene hrane. V Sloveniji letno je zavržemo med 140 in 170 tisoč tonami – na poti od njive do krožnika, ali od vil do vilic, kot temu radi rečemo. Vanjo bomo povabili kmete, živilsko-predelovalno industrijo, trgovce na drobno, veletrgovce, gostince, občine in vse javne institucije ter seveda vse vas, državljane in državljanke. Do zavrženja hrane prihaja na vsaki od teh postaj. “Estetsko” neustrezni korenčki, “neprimerno” velike cvetače, izgube v skladiščenju, netrajnostne prodajne prakse, naše vedenje v gospodinjstvu prispevajo svoj delež k milijonom kilogramov zavržene hrane. Skupaj lahko vsako popravimo, izboljšamo. Da bo volk sit in koza cela.

Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela pri Društvu Ekologi brez meja

 


Aktualno v Planu B

Dragoceni rezultati ankete med bralci mesečnih e-novic

Med prejemniki naših mesečnih e-novic smo izvedli anketo o zadovoljstvu uporabniške izkušnje. Pridobili smo precej dragocenih odgovorov, ki jih bomo skušali upoštevati v največji meri. Hvala!

 

Kot kaže anketa, si želite več krajših in jedrnatih novic s povezavami na več vsebine. Prav tako želite več fotografij in laže deljenje na druž(a)bnih omrežjih. Upoštevaje naše omejitve spletne strani, si bomo prizadevali za čim boljšo uporabniško izkušnjo in vam prijazno branje novice.

 

Letno srečanje članic Mreže

Članice Mreže Plan B za Slovenijo so se 27. maja sestale na 3. zboru. zbralo se je 15 članic, pridružile pa so se tudi tri kandidatke za članice, ki so bile na srečanju potrjene kot polnopravne članice: Vitra Cerknica, Notranjski ekološki center Cerknica in Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Mreža tako trenutno šteje 27 članic.

 

Na srečanju smo poročali o delovanje mreže v preteklem letu in predstavili rezultate analize delovanja mreže. V drugem delu smo z delavniškim delom sprejeli pravilnik delovanja delovnih skupin mreže in evidentirali potrebe članic za svetovanja in usposabljanja ter vsebine, ki se jim bomo kot mreža posvečali. Umanotera je bila na srečanju ponovno potrjena kot koordinator mreže za dve leti, obdobje junij 2014 – junij 2016.

 


Kako izvajati pridobitno dejavnost v nevladnih organizacijah

Nevladne organizacije imamo uzakonjeno pravico izvajanja tudi pridobitne dejavnosti, zato smo 29. maja organizirali delavnico z naslovom Kako izvajati pridobitno dejavnost v nevladnih organizacijah, predvsem na področju izvajanja storitev. Ta segment je tudi eden izmed potencialov, ki jih lahko okoljske nevladne organizacije v času pomanjkanja razpisov bolj izkoristimo.

 

Davčna svetovalka Elizabeta Ambrožič nam je predstavila zakonodajo na področju pridobitne dejavnosti ter poslovno načrtovanje produktov in storitev s poudarkom na določanju cene. Na konkretnem primeru nam je Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja predstavila dva pridobitna projekta Eko-koncept ter Tekstilnico. Delavnice se je udeležilo 8 predstavnikov nevladnih organizacij.

 

Kako se pritožiti ob nespoštovanju okoljske zakonodaje EU

Kadar države članice ne spoštujejo okoljske zakonodaje Evropske unije, še posebej, če gre za velike in pomembne kršitve, lahko državljani s pritožbo na Evropsko komisijo opozorimo na kršitve. Pritožba je pomembno orodje naravovarstvenega dela, ki se je slovenske nevladne organizacije premalo poslužujejo, zato smo 23. maja smo mrežno delavnico z naslovom Kako nam lahko Evropska zakonodaja pomaga pri našem naravovarstvenem delu?, ki jo je vodil varstveni ornitolog Tomaž Jančar.

 

Spoznali smo Evropske predpise s področja varstva narave in vlogo Evropske komisije ter postopek prijave. Na konkretnem primeru pritožbe o izginjanju travniških vrst ptic v Sloveniji, ki jo je izvedlo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo postopek prijave spoznali tudi v praksi. Delavnice se je udeležilo 9 udeležencev, od tega 3 predstavniki okoljskih nevladnih organizacij. Glede na število udeležencev je delavnica potekala v obliki krožne razporeditve.

 

Priročnik za NVO: kako sodelovati z Državnim zborom?

Za lažje spremljanje dela Državnega zbora smo pripravili priročnik, v katerem so zbrane vse informacije na enem mestu: kako spremljati delo in sodelovati z Državnim zborom. Velikokrat namreč pri našem delu potrebujemo informacije o tem, kako sodelovati in spremljati seje, kako poiskati zakonodajne in druge akte, ki so v obravnavi v Državnem zboru, kako spremljati glasovanje o aktih, kje najti magnetograme sej, kako vložiti peticijo ipd. Priročnik je na voljo na tem spletnem naslovu.


Iz aktivnosti članic Mreže

Več hrane, manj smeti – sodeluj v anketi o zavrženi hrani!

V Sloveniji po oceni EU letno zavržemo okoli 71 kilogramov hrane na osebo, od česar je velika večina kuhinjskih odpadkov. Le desetino teh odpadkov predelamo, večina pa konča neobdelanih na odlagališčih. Zato so Ekologi brez meja oblikovali projekt Volk sit, koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane. Projekt je podprt s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014.

 

S projektom želijo prispevati k razumevanju navad in vedenjskih vzorcev v slovenskih gospodinjstvih pri ravnanju z zavrženo hrano. V ta namen so pripravili anketo o zavrženi hrani. S spoznanji, ki jih bodo dobili s pomočjo te ankete, bodo lahko bolje oblikovali različna orodja in pripomočke za spreminjanje teh navad v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadkov. Pridruži se jim in sodeluj v anketi o zavrženi hrani! Več informacij o anketi: Več hrane, manj smeti.

 

Zaobljuba za delovanje v korist okolja in ljudi

Umanotera je v okviru projekta Trgovanje s prihodnostjo zaradi pomislekov, povezanih s pogajanji o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), kandidate in kandidatke za evropske poslance pozvala k podpisu pisma zaobljube. S podpisom pisma zaobljube so se zavezali, da bodo podprli izključno tiste trgovinske sporazume, ki bodo človeka in okolje postavili nad trgovino. Zavezo je do danes podpisalo 30 kandidatov iz osmih strank oz. z list. Več o projektu in zavezah je na tej spletni povezavi.

Želimo si trajnostno Ljubljano 2020

Kakšno Ljubljano si želimo leta 2020? To so na Umanoteri ugotavljali na včerajšnjem dogodku Trajnost je lepa čednost, kjer so pripravili strokovno razpravo, nastop improvizatorjev in javni posvet na temo trajnostne Ljubljane 2020. Več o dogodku in projektu Ljubljana 2020 je na tej spletni strani.

Pritožba Umanotere in ITR na Oglaševalsko razsodišče

Evropska komisija z oglasom Skrbimo za svoje korenine potrošnike oziroma gledalce zavaja glede okoljevarstvene naravnanosti Skupne kmetijske politike (SKP), menijo v Umanoteri in Inštitutu za trajnostni  razvoj (ITR), zato sta vložila pritožbo na Oglaševalsko razsodišče. Več o pritožbi je na tej spletni povezavi.

Nova številka Novičnika Okoljskega centra

Izšla je majska številka Novičnika Okoljskega centra, v kateri lahko preberete več o aktivnostih članic Centra v zadnjem mesecu in prihajajočih dogodkih. Najdete jo lahko tukaj.

Greenpeacove novice iz svetovne Energetske [R]evolucije

V tokratnem naboru novic Greenpeace Slovenija izpostavlja prvi konkretni primer znanstveno dokazanih posledic segrevanja ozračja na Antarktiki, opozarja na vpliv Rusko-Ukrajinske krize na področje energetike, med rešitvami pa izpostavlja nove spodbudne mejnike na področju sončne in vetrne energije. Več o novicah je na tej spletni povezavi.

Taljenje Antarktike – strašljiv opomnik, da se ne smemo ustaviti

Dve različni študiji znanstvenikov ameriške vesoljske agencije Nasa ter Univerze v Washingtonu sta ugotovili, da se velika ledena plošča na zahodu Antarktike sesuva hitreje, kot je bilo doslej pričakovano. Morska gladina se bo v naslednjih stoletjih dvigala hitreje od dosedanjih ocen, in sicer med 1,2 do 3 metre. Pri National Geographic so objavili slikovito predstavitev novih spoznanj. Več o taljenju Antarktike, kar je zbudilo kar precej zanimanja, na tej spletni povezavi.

Bolj trajnostna rešitev za osvetljevanje cerkva

Več let po sprejemu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007), ko industrija razsvetljave ni ponudila primerne tehnične rešitve za osvetljevanje objektov kulturne dediščine, smo ustrezno tehnično rešitev in priporočila na tem področju dobili šele s projektom LIFE+ »Življenje ponoči«. Dognanja triletnih raziskav biologov in rešitve, do katerih so prišli v okviru projekta, so združili v priporočilih za naravi prijaznejše osvetljevanje cerkva in ostalih objektov kulturne dediščine. Več na spletni strani projekta Življenje ponoči.

 

Publikacija je dostopna v tiskani in e-obliki (pdf):

  • E-verzija zgibanke (pdf)
  • Tiskani verziji obeh publikacij dobite jo na sedežu Društva Temno nebo Slovenije, Teslova 30, Ljubljana.

Kontakt: Barbara Bolta Skaberne (vodja projekta) in Andrej Mohar (tehnični Vodja projekta), projekt Life+ Življenje ponoči, Teslova 30, 1000 Ljubljana, Slovenia, tel: 01/477-66-54, barbara.skaberne@temnonebo.si, www.lifeatnight.si.

 

Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije imajo v Evropi ogromen potencial

Preusmeritev od Rusije k drugim izvoznim državam Srednjega Vzhoda in Kavkaza, ki jo predlagajo nekateri evropski politiki, bi sicer zmanjšala odvisnost EU od ruskega izvoza, a k evropski zavezi za boj proti podnebnim spremembam skozi zmanjševanje rabe fosilnih goriv ne bi kaj dosti pripomogla. Oba izziva hkrati pa lahko naslavljamo z izkoriščanjem velikega potenciala v energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Z vzpostavitvijo pravih politik lahko Evropa do leta 2030 doseže 41 % prihrankov končne energije, kar je enako celotnemu trenutnemu uvozu ruskega plina. Celotna novica je dostopna na tej spletni povezavi.

Skupna zasaditev biodiverzitetnega vrtička

Inštitut za trajnostni razvoj je 22. maja, na vroč pomladni dan – mednarodni dan biotske raznovrstnosti, skupaj s skupino 40-ih učencev, dijakov in mentorjev zasadil biodiverzitetni vrtiček. Mimoidoči si ga lahko ogledate pred Dijaškim domom Tabor, ob pešpoti na Vidovdanski cesti v središču Ljubljane. Več o dogodku  si lahko ogledate na Facebook profilu in spletni strani ITR.

Pridobitve CNVOS: zaposlitve, Sejmišče, NVO ugodnosti in ePRAVNIK

CNVOS je zagnal nove aplikacije, namenjene lažjemu delu v NVO. Te zajemajo prosta delovna mesta, Sejmišče (izmenjava kapacitet, npr. sejna soba, kamera, kolo ipd.), NVO ugodnosti in ePRAVNIK, s pomočjo katere si lahko NVO same ob pomoči vodenega sistema vprašanj sestavijo najosnovnejše pravne dokumente, ki jih potrebujejo za svoje delo. Več na spletni strani CNVOS.


Pravni kotiček

pripravlja Senka Vrbica, PIC

Strateški dokumenti varstva okolja, ki manjkajo

Že od leta 1993, ko je bil sprejet prvi Zakon o varstvu okolja, imamo v Sloveniji uzakonjen Nacionalni program varstva okolja kot najvišji strateški usmerjevalni dokument. Na predlog Ministrstva za okolje in prostor je Državni zbor januarja 2006 sprejet tudi nov nacionalni program varstva okolja 2005 – 2012, ministrstvo pa do zdaj še ni pristopilo k pripravi novega programa.

 

Prvotno besedilo (47. člen ZVO) je določalo, da vsebuje cilje, usmeritve in strategijo varstva okolja in rabe naravnih dobrin za najmanj 10 let ter se usklajuje z nacionalnimi programi in plani na drugih področjih. Po tem zakonu je bil prvi nacionalni program sprejet leta 1999 in je bil okvirni program za obdobje do leta 2008. V letu 2004 je bil sprejet nov zakon o varstvu okolja, ki je  nacionalni program določil v 35. členu, in sicer kot dokument, ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge s področja varstva okolja, ki vsebuje tudi varstvo narave. Glede na nov zakon, ki je posledica priključitve Slovenije Evropski uniji, je na predlog Ministrstva za okolje in prostor Državni zbor januarja 2006 sprejet tudi nov nacionalni program varstva okolja 2005 – 2012.

Leto 2012 se je izteklo in ministrstvo še ni pristopilo k pripravi novega programa. Na srečanju nevladnih organizacij z okoljskim ministrom dne 30.1.2014 je bilo podano pojasnilo, da bo Strategija razvoja Slovenije, ki je v pripravi, istočasno predstavljala tudi nacionalni program varstva okolja. Že doslej smo si nevladne organizacije prizadevale, da bi  strategija čim bolj podpirala zeleni razvojni preboj z oziroma na zmanjševaje podnebnih sprememb in prilagajanje, vendar pa to ne more predstavljati strateškega dokumenta za varstvo okolja in narave. Menimo, da bi bilo treba nacionalni program varstva okolja ne le pripraviti, temveč predvsem uresničevati. To bi bilo treba tudi in predvsem zaradi medsebojno skladne priprave operativnih programov varstva okolja, ki jih ZVO-1 v 36. člen predvideva za izvedbo nacionalnega progama varstva okolja in za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb. Prav tako bi bil nacionalni program nujen okvir za pripravo občinskih programov varstva okolja, ki jih morajo sprejeti mestne občine, ostale pa le, če tako želijo (38. člen). Ti namreč ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.

Če gre pri nacionalnem programu varstva okolja za implementacijski deficit, to je, ko država sama ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti, zakon pa še določa to obveznost, je pri okoljskih izhodiščih, ki so ravno tako pomembna, država zadevo še bolj poenostavila. Namreč, prvotno besedilo 39. člena ZVO-1 iz 2004 je določalo, Vlada sprejme okoljska izhodišča, ki so obvezna podlaga za pripravo planov, programov, načrtov in drugih aktov na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbo prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma. Ta izhodišča bi morala vlada sprejeti do konca leta 2004, kar pa se ni zgodilo tedaj niti v naslednjih letih. Namesto sprejema okoljskih izhodišča je leta 2008 prišlo do spremembe člena (ZVO-1B), tako so sedaj okoljska izhodišča s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin. Ti predpisi so številni in zato težko obvladljivi, k določanju ciljev pristopajo na različne načine. Okoljska izhodišča kot skupni imenovalec okoljevarstva bi bila tako nujna, posebej na področju urejanja prostora.

 

Pravilnik za društva v javnem interesu na področju urejanja prometa, energije in prostora

Dne 16.5.2014 je bil v Uradnem listu RS št. 35/2014 objavljen Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora, ki bo začel veljati 31.5.2014.

 

Pravilnik je minister za infrastrukturo in prostor sprejel na podlagi 30. člena Zakona o društvih, ki določa, da podrobnejše pogoje za izpolnjevanje pogoja izkazovanja dosežkov na določenem vsebinskem področju določi pristojno ministrstvo. Na podlagi tega pravilnika bodo sedaj tudi društva s področja urejanja prometa, energije in prostora pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na enem izmed navedenih področij.

 

Plan B in Mreža za prostor sta podala pripombe ne osnutek Zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami

Do 15.5.2014 je bil v javni obravnavi osnutek predlog Zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami. Mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta podali skupno stališče oziroma pripombe na osnutek. Komentirali sta predvsem neustrezen pristop k reševanju problema nelegalnih gradenj.

 

Problema je treba obravnavati v okviru prenove sistemske zakonodaje na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki je v teku pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer bi bilo potrebno na podlagi evalvacije veljavne ureditve vzpostaviti boljši (učinkovitejši) način ravnanja z nedovoljenimi gradnjami. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona. Šele ko bi evalvacija novega sistem pokazala pozitivne rezultate v smislu zamejevanja nastajanja novih problemov, bi bilo smiselno pristopiti k sanaciji situacije za nazaj.

Nadalje sta opozorili, da je ravnanje z nedovoljenimi gradnjami mimo veljavnih zakonskih določil družbeno škodljivo. Namreč, ravnanje z nedovoljenimi gradnjami je že urejeno in sankcionirano. Slabenje nadzornih funkcij države, ki je opazno tudi na drugih področjih, je privedlo do naraščanja problema nedovoljenih gradenj, ob hkratnem naraščanju tudi dovoljenih gradenj. Posebno, torej privilegirano, ravnanje do tistih, ki so kršili zakonska pravila, glede na tiste, ki so pravila spoštovali, je diskriminatorno. Ta posebna pozornost države, da posameznikom, ki so kršili pravila, ureja posebne ugodnosti, zmanjšuje pravno varnost v državi in ustvarja vsesplošno nezaupanje v pravni red. Opozorili pa sta tudi na nepreglednost zakona, omejevanje strank v postopku in na prenizke standarde javnosti postopkov.

 

Javne obravnave

ARSO je objavila javno naznanilo v postopku okoljevarstvenega dovoljenja za obrat Lama d.d. Dekani za povečanje talilne zmožnosti. Vpogled v vlogo, okoljsko poročilo in osnutek soglasja je možen od 12.5.2014 do 10.6.2014 na sedežu Upravne enote Koper, Trg Brolo 4, Koper. V tem času lahko zainteresirani podajo predloge in pripombe. V roku 35 dni od dneva javnega naznanila lahko v postopek vstopijo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.


Napoved dogodkov

 

Prihaja Ulični festival Koseze!

Na svetovni dan okolja, v četrtek, 5. junija 2014, bo na Koseški cesti med Podutiško cesto in Drago potekal ulični festival. Koseška cesta bo za en dan postala prireditveni prostor, kjer se bodo zvrstile delavnice za vse starostne skupine in dejavnosti, ki bodo oživile ulični prostor. Zbirale se bodo želje in pobude lokalnih prebivalcev, skupaj bomo razmišljali o možnostih za preureditev Koseške ceste. Kaj bi prinesla ulici omejitev motornega prometa? Kakšna ureditev bi bila najbolj prijazna za pešce in kolesarje? Več o dogodku je na tej spletni povezavi.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.