Uvodnik
Preizkusni kamen politične volje in operativne sposobnosti
Koalicijski dogovor o sodelovanju, ki so ga februarja podpisale štiri vladne stranke, je vsekakor vreden pozornosti. Med pet prednostnih nalog sta se uvrstili tudi dve »naši« temi: razvojno načrtovanje in zeleni razvojni preboj. Zapisano obeta veliko, in če ne gre le za politični marketing, bodo všečnim besedam kmalu sledila tudi dejanja.
Kaj torej ugotavlja in napoveduje vladna koalicija? “Ključen je dogovor o prednostnih vsebinah Strategije Razvoja Slovenije do leta 2020. S pripravo izvedbenih in drugih dokumentov kot osnovo za črpanje sredstev finančne perspektive 2014–2020 zamujamo, kakovost gradiv pa ne ustreza visokim razvojnim ambicijam.”
Prva organizacijska sprememba se je zgodila po zelo hitrem postopku: ustanovljena je SVRK, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pričakujemo še naslednja dva napovedana ukrepa: (1) pritegnitev najboljših domačih in tujih strokovnjakov ter (2) široko družbeno soglasje o prednostnih nalogah. To bo veliko zahtevnejše od korespondenčnega odloka o ustanovitvi SVRK. Bo prvi veliki preizkus dejanske politične volje in operativne sposobnosti (ki sta seveda tesno povezani).
Pozornost vlade je zaenkrat žal namenjena predvsem pospešenemu črpanju evropskih sredstev iz nove finančne perspektive EU. Gre sicer za pomembne priložnosti – 3,3 milijarde EUR v obdobju 2014-2020 so potencialno dragocena sveža razvojna sredstva. Zanimivo je, da na zahtevo Evropske komisije za ta sredstva veljajo izrazito višji standardi transparentnosti in demokratičnosti kot za ostala področja javne porabe v Sloveniji. Ne pozabimo pa, da bo v tem obdobju slovenska država razpolagala s proračunom, ki je kar 20-krat večji (66 milijard v 7-letnem obdobju).
Nacionalno strateško in razvojno načrtovanje je ena pomembnejših funkcij vlade. Pregledni, strokovno vodeni in vključujoči procesi razvojnega načrtovanja so odraz urejene, napredne in demokratične države. Takšni procesi nikakor niso sami sebi namen, temveč so zagotovilo, da sprotne vladne odločitve sledijo zastavljenim strateškim ciljem, da so sprejete v dolgoročnem javnem interesu in da niso podvržene trenutnim pritiskom posamičnih interesnih skupin (npr.: včeraj rudarji, danes avtoprevozniki, jutri jedrski lobi). So okvir za usklajevanje ukrepov politik posameznih resorjev, da podpirajo jasne skupne cilje, da niso vsaksebi, kjer eden spodkopava drugega. So eden od predpogojev za racionalnost in varčnost delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev.
Strateško-razvojno načrtovalna funkcija vlade pa je bila v Sloveniji v preteklem desetletju nevzdržno, celo usodno podhranjena. Na to je v zadnjih mesecih zelo jasno opozorila tudi Evropska komisija. Štirje ključni strateški dokumenti na področju trajnostnega razvoja naše države so se iztekli v lanskem letu (strategija razvoja – kot krovni dokument, in tri sektorske: prometna politika, nacionalni energetski program in nacionalni program varstva okolja). Predvsem pa se je od njihovega nastanka marsikaj spremenilo – v Sloveniji in v svetu. Gospodarska kriza, podnebne spremembe, energetska kriza in svetovni boj za naravne vire ustvarjajo dinamično okolje, kjer se skriva vrsta nevarnosti, pa tudi priložnosti. Razumevanje teh globalnih trendov, prepoznavanje lastnih virov in nenehno sprotno prilagajanje so odločilni parametri uspešnosti države. Ne smejo pa biti prepuščeni razpršenim pobudam podjetij, občin, izobraževalno-raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in posameznikov. Da bi naša barka uspešno plula po razburkanih morjih prihodnosti, potrebuje kapitana z vizijo in veščinami vodenja.
Od koalicije pričakujemo, da vzpostavi jasen in pregleden sistem vključujočega strateško-razvojnega načrtovanja. Takšen sistem bo tudi pokazatelj resnosti zaveze koalicije v boju proti sistemski korupciji. Številne predloge smo poslali v odprtem pismu koaliciji ob oblikovanju koalicijskih zavez pod naslovom »Uredite razvojno načrtovanje in omogočite zeleni razvojni preboj«. Budno spremljamo nadaljnje vladne poteze in aktivno sodelujemo v procesih, ki so odprti za javnost. Mreža Plan B za Slovenijo v tem velikem ciklusu razvojnega načrtovanja aktivno sodeluje že skoraj pet let, od prvega sklepa vlade leta 2009. Vztrajno uveljavljamo načela trajnostnega razvoja in partnerstva. S svojim sodelovanjem prispevamo k večji preglednosti in odprtosti procesov ter kakovosti nastajajočih dokumentov.
Vida Ogorelec
koordinatorica Delovne skupine za zeleni razvojni preboj
Aktualno v Planu B
Vabljeni k uporabi pomembnih strateško-programskih dokumentov
Z namenom boljšega pregleda nad sicer zelo zapletenimi in razvejanimi procesi in dokumenti na vladni strani ter aktivnostjo in prispevki mreže Plan B smo pripravili kronološki pregled procesa priprave svežnja strateško-programskih dokumentov, s povezavami na vse pomembne dokumente zadnjih 5 let. Vabljeni, da ga uporabite!
Javna razgrnitev Okoljskega poročila
Med 7. marcem in 11. aprilom poteka javna razgrnitev Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja (Natura 2000), v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. V Okoljskem poročilu so predstavljeni možni vplivi na okolje zaradi izvajanja programa vključno z omilitvenimi ukrepi, ki jih mora upoštevati pripravljavec pri pripravi končnega dokumenta. Javna predstavitev Okoljskega poročila z dodatkom in prvega osnutka Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike je bila 20. marca 2014.* Osnutek Operativnega programa in Okoljsko poročilo sta dostopna tukaj.
Kot mreža Plan za Slovenijo v postopku sodelujemo organizirano. Trenutno (na podlagi izkazanega interesa v oktobru 2013) v ad hoc delovni skupini za CPVO sodelujejo:
– Cipra Slovenija
– Focus društvo za sonaraven razvoj
– Slovenski E-forum
– Ekologi brez meja
– Umanotera
pri oddaji pripomb na kazalnike in vplive pa se nam je pridružila tudi Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.
Iz aktivnosti članic Plana B
KTTP, osveženo in okrepljeno sodelovanje
Predstavniki Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP), Delovne skupine za mobilnost Plana B za Slovenijo ter Skupine za mobilnost Mreže za proctor so želeli svoje spremljanje prometnega dogajanja in odzivanje na aktualno prometno problematiko osvežiti in okrepiti, zato se je Delovna skupina za mobilnost Plana B pridružila KTPP in nastopa naprej kot KTPP, Skupina za mobilnost Mreže za prostor pa se je kot skupina včlanila v KTPP.
KTPP tako predstavlja neke vrste krovno skupino v zvezi z odzivanjem na dokumente v razpravi ali druga strateška vprašanja razvoja trajnostne mobilnosti, seveda se lahko Skupina za mobilnost odziva tudi samostojno, zlasti v zvezi z urbano mobilnostjo, ki je njena prednostna tema. KTPP je dobila tudi lastno identiteto v obliki logotipa.
KED Smetumet: zbirna akcija
Smetumet društvo zbira kinderjajček (ali lego in druge podobno velike) figurice. Figurice naj bodo res figurice (človečki, živalice, smrkci, vojački, karkoli z glavo) in ne avtomobilčki ali druge igračke in naj bodo iz enega kosa (ne sestavljene, ki razpadajo na manjše delčke). Potrebujejo tudi blago mode barve, lahko so to tudi modre stare rjuhe ali kaj podobnega. Uporabili jih bodo pri pripravi zabavnih izobraževalnih kompletov EN SVET za Društvo Humanitas. Zbirna mesta: SmetumetZibka (Celovška 53, Ljubljana), pravična trgovina 3muhe (Stari trg 30, Ljubljana) in Društvo Humanitas, Resljeva 48, Ljubljana).
Ekologi brez meja: Star papir za novo upanje 2014
Akcija Star papir za novo upanje 2014 Društva Ekologi brez meja v sodelovanju s podjetjem Dinos že dober teden poteka v vseh slovenskih krajih. S skupnimi močmi so zbrali že 7 ton papirja, akcija pa bo trajala do 30. aprila 2014. Še vedno potekajo prijave na akcijo za vsa podjetja in organizacije ter vrtce in šole, ki prejmejo polovico skupaj zbranih sredstev. Te dni pa se iztekajo prijave na natečaj, s katerim bodo namenili del sredstev za pomoč pri odpravljanju škode letošnje velike naravne nesreče.
Pri obveščanju o akciji ne tiskajo. K akciji vabijo prav posebni jumbo plakati na oglasnem prostoru Europlakta, ki jih ta teden pod vodstvom Andraža Tarmana iz starega papirja ustvarjajo kreativni prostovoljci v vseh večjih slovenskih mestih. Fotografije so na voljo na tej povezavi. V BTC Cityju je v kleti Dvorane A »Papirnata točka«, kjer lahko obiskovalci več izvedo o starem papirju in projektu. Fotografije so na tej spletni povezavi.
Osrednji dogodek projekta, »Papirnati dan«, bo 12. aprila 2014 med 10.00 in 18.00 pri sponzorju akcije – BTC Cityju na parkirišču med Dvorano A in Kristalno palačo. Potekale bodo kreativne delavnice, s pomočjo industrijskega oblikovalca Andraža Tarmana pa se bo izdelovalo nekaj velikega iz papirja. Na odru bol pester zabaven in glasbeni program. Dogodku se bodo pridružili tudi nekateri ambasadorji projekta. Na ta dan bodo imele vse poslovalnice podjetja Dinos po celi državi dan odprtih vrat. Tudi takrat bo možna dostava starega papirja.
Dodatne informacije:
• Gradivo za medije
• Fotografije postavljanja jumbo plakatov
• Fotografije Papirnate točke v BTC Cityju (foto: Ekologi brez meja)
• Trije kratki video posnetki, v katerih ambasadorji pozivajo k akciji
• Spletna stran projekta: www.ebm.si/papir
• Katja Sreš, Ekologi brez meja: press@ocistimo.si, 040 255 433
Pravni kotiček
pripravlja Senka Vrbica, PIC
Kako iščemo predpise in pomembne objave na področju varstva okolja
Na področju, na katerem posamezna okoljska nevladna organizacija deluje, je nujno spremljati tudi dogajanja na nivoju sprejemanja normativnih in drugih pomembnih odločitev. V okolju prenormiranosti, tako na ravni EU, kot na nacionalni ravni je to težko. Na primer leta 1991 je bilo v državi sprejetih 41 zakonov in 30 podzakonskih predpisov, kar je do časa pristopa Slovenije k EU in nadalje povzročilo porast na sprejem kar 246 zakonov in 1231 podzakonskih predpisov v letu 2006. Trend stalnega sprejemanja in spreminjanja zakonov in podzakonskih predpisov je postal potem stalnica in način reševanja problemov ter uresničevanja volje trenutne politične oblasti. Zato je predpisom zelo težko slediti. Tega ne olajša dejstvo, da je na področju okolja tudi na ravni EU to najobsežnejše normativno področje.
Veljavne nacionalne predpise iščemo v sistemu Register predpisov, ki je sedaj povezan oz. združen s Pravnoinformacijskim sistemom PIS. Predpis, ki ga najdete v Registru predpisov, je opremljen s podatki o datumu sprejema in začetku veljavnosti, pa tudi prenehanju veljavnosti, navedene so vse spremembe predpisa, ki so dostopne na istem mestu, navedeni so predpisi, na katere dotični predpis vpliva, vsi podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi tega predpisa in zakonodaja EU povezana s predpisom. Bistvena prednost PIS pa je neuradno prečiščeno besedilo – to je zadnja veljavna verzija sprejetega predpisa s spremembami.
Na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti, ki govori o tem, kako je potrebno pripravljati zakone in Poslovnika vlade RS, ki v 9. členu določa dolžnost javne obravnave predpisa, ki ga sprejme ali potrdi vlada, je bil vzpostavljen elektronski sistem e-demokracija, v katerem se objavijo prepisi v pripravi, kjer pa je tudi označeno kdaj je predpis v javni obravnavi in rok za podajanje pripomb. Obveznost objave vseh predpisov na področju varstva okolja (tako na nacionalni kot na lokalni ravni) in javne obravnave v trajanju najmanj 30 dni pa določa tudi 34a. člen Zakona o varstvu okolja.
Pomembne odločitve na področju varstva okolja, pa ne gre za predpise, so pogosto tudi predmet določanja Vlade. Gradiva, ki jih obravnava so dostopna praviloma ob točkah napovedanih v dnevnih redih za seje, odločitve pa so povzete v vladinih sporočilih za javnost. Če vlada katera gradiva obravnava, niso pa objavljena na spletu, jih lahko zahtevate z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (več na spletni strani Informacijske pooblaščenke).
Ko vlada potrdi besedilo nekega zakona ga predloži v zakonodajni postopek v Državni zbor. Tu lahko spremljamo faze obravnave posameznega predloga, sprejet zakon se objavi v Uradnem listu RS.
Na področju varstva okolja je na spletni strani Agencije RS za okolje nujno tudi spremljati postopek izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, v katerih je možno dajati predloge in pripombe ali se lahko nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu vključijo v postopek. Prav tako so informacije o presojah vplivov na okolje na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Ker se vsak poseg začne s prostorskim načrtovanjem določenega posega pa je treba spremljati tudi postopke načrtovanja, ki so vsaj za objekte državnega pomena urejeni na način zgodnjega obveščanja in jih lahko spremljamo na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Objave občinskih prostorskih načrtov pa je potrebno spremljati na spletni strani posamezne občine.
Koristno je spremljati tudi delo in odločitve Računskega sodišča in Varuhinje človekovih pravic.
Sklepi vlade
V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše sklepe vlade v zadnjem mesecu.
• Vlada je na 46. redni seji dne 20.2.3014 sprejela novo Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih
• Vlada je na 49. redni seji vlade z dne 14.3.2014 sprejela stališče k predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, rejenih reproduciranih za kmetijske namene in na predlog direktive Sveta o dajanju hrane in živalskih kolonov na trg
• Vlada je na 50 seji z dne 19.3.2014 sprejela odgovor na uradni dodatni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti nekaterih členov glede sodelovanja javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč. Dodatni uradni opomin se nanaša predvsem na udeležbo zainteresirane javnosti v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja, ker naj bi bila slovenska ureditev preveč restriktivna in s tem v nasprotju z zahtevami direktive. Evropska komisija v svojem dodatnem opominu zavzema stališče, da bi morala zainteresirana javnost sodelovati na enak način kot pri izdaji okoljevarstvenega soglasja tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja, saj naj bi bilo po mnenju komisije prav gradbeno dovoljenje akt, ki ustreza definiciji soglasja za izvedbo iz Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih na okolje.
Javne obravnave
V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše javne obravnave v zadnjem mesecu.
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Javno naznanilo o javni razgrnitvi Okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) in prvega osnutka Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Javna obravnava poteka do 11.4.2014.
• Ministrstvo za infrastrukturo in prostor – javna objava osnutka Pravilnika o kriterijih za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu s področja prometa, energije in prostora. Javna obravnava poteka do 16.4.2014.
Javno naznanilo
ARSO z javnim naznanilom obvešča javnost, da je Termoelektrarna Brestanica d.o.o. zaprosila za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg – izgradnja plinskih blokov v TE Brestanica. Dokumentacija je na vpogled 3.3.2014 do 1.4.2014 v prostorih Upravne enote Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. V tem času lahko javnost podaja pripombe, nevladne organizacije pa lahko podajo izjavo o vstopu v postopek v skladu z objavo.
Napoved dogodkov
Delavnica: Viri financiranja za okoljske NVO s strani mednarodnih fundacij
V okviru skupine za financiranje v sodelovanju organiziramo 2.4. ob 12h v Okoljskem centru delavnico Viri financiranja za okoljske NVO s strani mednarodnih fundacij. Številne mednarodne fundacije namenjajo podporo NVO, delujočim na specifičnem geografskem in vsebinskem področju, tudi na področju okolja. Kljub temu te možnosti mnogokrat ostanejo neizkoriščene. Delavnico bo izvedla Tina Michieli iz CNVOS, trajala bo cca 3 ure. Predstavljen bo nabor mednarodnih fundacij, ki podpirajo okoljske projekte, vsebine razpisnih dokumentacij ter postopek izpolnjevanja prijavnih obrazcev.
Dan za okolje in prostor
Dan za okolje in prostor – Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC organizira v v sodelovanju z mrežo okoljskih organizacij Plan B za Slovenijo in mrežo nevladnih organizacij s področja urejanja prostora Mreža za prostor Dan za okolje in prostor, ki bo 9.4. v Novem mestu v Klubu LokalPatriot (Glavni trg) Novo mesto v sodelovanju z Regijskim NVO centrom Novo mesto. Od 12. do 16. ure bo potekalo pravno svetovanje, od 16. do 17. ure bo predstavitev Stanovanjske kooperative – neprofitna najemna stanovanja, od 17 do 19. ure pa predavanje Osnove okoljske zakonodaje in prostorskega načrtovanja. Informacije na pic@pic.si in drpdnm@gmail.com, prijava na tej spletni povezavi.
Dan za okoljske nevladne organizacije
V okviru mrež okoljskih organiazcij Plan B za Slovenijo in nevladnih organizacij s področja prostora Mreža za prostor bomo 22.4.2014 (na svetovani dan Zemlje) na štirih ministrstvih organizirali Dan okoljskih nevladnih organizacij, ki bo namenjen širjenju poznavanja naših aktivnosti uslužbencev omenjenih organizacij. Na ta dan bomo ob 18. uri v kinu Komuna tudi brezplačno predvajali film Smeti / Trashed, ki je zelo aktualen in odmeven.
