Uvodnik
Ob sanaciji žledoloma ne pozabimo na živa bitja v slovenskih gozdovih
V razpravah o naravni ujmi v slovenskih gozdovih nas v Koaliciji za gozd skrbijo pozivi po hitrem in obsežnem ukrepanju za »saniranje katastrofe«. Zaskrbljeni smo nad pomanjkanjem naravovarstvenega vidika v javni debati. Motnje, kot je žledolom, so del življenjskega cikla gozdov, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo lastnikom gozda, na delovanje gozda kot ekosistema pa nimajo nujno negativnega vpliva. V pismu ministru mag. Židanu prejšnji teden smo zato člani Koalicije opozorili na nevarnosti prehitre in nestrokovne sanacije po ujmi in pripravili vrsto predlogov za izboljšanje stanja biodiverzitete v slovenskih gozdovih.
Nekatere živalske, rastlinske in drevesne vrste so življenjsko odvisne od zadostne količine odmrlega lesa in motenj. Zaradi intenzivnega gospodarjenja, predvsem v javnih gozdovih, odmrle lesne biomase v gozdu primanjkuje. Zaradi navedenega so nekatere vrste, ki potrebujejo odmrli les, v Sloveniji že zdaj ogrožene, celo zdesetkane – npr. belohrbti in triprsti detel ter saproksilne vrste hroščev (npr. nekatere vrste kozličkov). Slovenija je kot članica EU zavezana ohranjanju ugodnega stanja teh vrst. Temu so namenjena območja Natura 2000, ki so razglašena na znatnem delu z žledom prizadetih javnih gozdov.
Večjo dolgoročno škodo gozdu kot sam žled lahko povzroči neustrezna sanacija z odstranjevanjem vseh poškodovanih dreves in morebitnim ponovnim sajenjem neavtohtonih vrst, kot je npr. smreka v nižjih legah. Opozarjamo, da »pospravljen« gozd ni zdrav gozd. Pretiran iznos biomase pomeni odnašanje pomembnih hranil iz gozda. Za ohranjanje rodovitnosti tal in delovanje gozdnega ekosistema je koristno, da v gozdovih pustimo zadostno količino mrtve lesne mase, vključno z debelejšimi drevesi, ki so pomembna za obstoj vitalnih populacij mnogih gozdnih živalskih vrst. Zaradi tega je sanacija škode v gozdovih s spravilom poškodovanega drevja upravičeno samo v primeru, če je zaslužek s prodajo lesa večji od stroškov sečnje in spravila in v iglastih gozdovih (predvsem smreke), ki jih ogroža lubadar. V drugih primerih sečnja in spravilo nista niti smiselna niti potrebna, z vidika varstva biodiverzitete pa najverjetneje škodljiva.
Zato naše pismo ministru Židanu, v katerem smo se dotaknili tudi nekaterih gospodarskih in političnih ukrepov, ki jih vlada namerava sprejeti z namenom sanacije žledoloma. Omenjeni predlogi in celotno pismo so dostopni na Umanoterini spletni strani.
Slovenski gozdovi so kljub žledolomu še vedno med najbolje ohranjenimi na svetu. Da bodo v prihodnosti takšni tudi ostali, bo potrebno zanimanje in aktivno sodelovanje civilne družbe. Problematika gozdarstva v Sloveniji je obširna in zahteva veliko znanja in razumevanja. Čas je, da se tudi nevladniki v večji meri začnemo ukvarjati s krajinskim tipom, ki predstavlja skoraj 60 % površine Slovenije.
za Koalicijo za gozd Boris Rantaša (Umanotera)
Aktualno v Planu B za Slovenijo
Ustanovljen Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja
Kot omogoča noveliran Zakon o varstvu okolja, je bil v letošnjem februarju ustanovljen Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Svet sestavlja 14 članov, ki niso funkcionarji ali uslužbenci državnih ali občinskih organov. Deluje kot posvetovalno telo ministra za okolje na področju trajnostnega razvoja, ohranjanja naravnih virov in podnebnih sprememb. V postopku izbora predstavnikov okoljskih nevladnih organizacij, ki ga je vodil CNVOS, so bili izbrani Nina Štros (na predlog Slovenskega E-foruma), Lidija Živčič (Focus), Renata Karba (Umanotera) in Tomaž Jančar (DOPPS). Slednji je bil izvoljen tudi za enega od dveh podpredsednikov Sveta, za predsednika pa je bil imenovan dr. Ivan Eržen z Univerze v Mariboru.
Peticija za odločnejši spopad s podnebnimi spremembami v Evropi
Pridružite se vseevropski akciji in s podpisom peticije pozovite predsednico vlade Alenko Bratušek k učinkovitemu ukrepanju proti podnebnim spremembam – najdete jo na tem spletnem naslovu. S pobudo se zavzemamo, da EU zmanjša domače emisije za vsaj 55 % do leta 2030 ter izpolni zavezujoče cilje glede obnovljivih virov energije (vsaj 45-odstotni delež) in energijskih prihrankov (vsaj za 40 % manjša poraba).
Predsedniki vlad in držav Evropske unije bodo namreč 20. marca razpravljali o prihodnjih ukrepih Evrope v boju s podnebnimi spremembami, eno največjih groženj za naš planet. V luči uničujočih posledic podnebnih sprememb, kot so resna degradacija tal, nezanesljivost oskrbe s hrano in vodo ter izguba biotske raznovrstnosti, moramo v skupinskem duhu pokazati, da je za naš planet treba narediti več.
Politiki stališča o spopadanju s temi problemi že pripravljajo. Ob tem potrebujejo dodaten pritisk javnosti, da bodo res sprejeli dogovor, ki bo naše države vodil k resničnemu preprečevanju podnebnih sprememb in z njimi povezanih problemov, s katerimi se spopadamo že danes.
Ljudje po vsej Evropi pozivajo svoje voditelje k sprejemu pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora o evropskem načrtu spopadanja s podnebnimi spremembami. Podpišite peticijo tudi vi ter postanite del gibanja za zaščito našega planeta in ljudi pred podnebnimi spremembami.
Iz aktivnosti članic Mreže Plan B za Slovenijo
Ekologi brez meja postali člani mreže Zero Waste Europe
Ekologi brez meja so preko programa Zero Waste Slovenija postali nacionalna organizacija mreže Zero Waste Europe, ko je konec januarja oz. v začetku februarja v Parizu potekalo redno letno srečanje članov mreže. Sestavljajo jo nacionalne Zero Waste organizacije in lokalne skupnosti, poleg EBM pa so se srečanja udeležili predstavniki iz 20 držav. Zero Waste Europe ima trenutno 300 članov, ki zastopajo 3 % prebivalcev Evropske Unije. Piše: Erika Oblak.
Zero Waste presega zgolj ravnanje z odpadki, saj si preko uporabe načela podaljšane odgovornosti proizvajalca prizadeva za vzpostavitev krožnega gospodarstva in učinkovito rabo naravnih virov. Mednarodna Zero Waste Zveza je Zero Waste (nič odpadkov) definirala kot: »…Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga…«.Da je cilj nič odpadkov realno dosegljiv, dokazuje preko 200 lokalnih skupnosti v Evropi, ki že danes ločeno zberejo, ponovno uporabijo ali reciklirajo več kot 70 % komunalnih odpadkov, številne preko 80 ali celo 90 %. Mnoge med njimi so takšen cilj uspele doseči v manj kot letu dni, ob enem pa ustvariti nova delovna mesta in znižati stroške ravnanja z odpadki. Zero Waste Europe je organizirana preko nacionalnih Zero Waste organizacij, ki so odgovorne za promocijo Zero Waste na nacionalnem in lokalnem nivoju, upravljanje in nadzor mreže Zero Waste lokalnih skupnosti, ter za sodelovanje in povezovanje s podjetji in političnimi odločevalci.
»Slovenija je država, ki je v zadnjih letih pri ravnanju z odpadki naredila največji napredek v EU. Trenutno reciklira več kot 35 % odpadkov, saj je ne omejujejo kapacitete za sežiganje odpadkov. Ohranja nizke količine nastalih odpadkov, ki v Ljubljani na primer znašajo manj kot 350 kg na prebivalca, in so za 200 kg nižje od EU povprečja. Če bo Slovenija vztrajala na tej poti, lahko v naslednjih letih postane vodilna v Evropi,« pravi direktor Zero Waste Europe, Joan Marc Simon, ki je oktobra lani obiskal Slovenijo.
Zero Waste cilji kmalu ne bodo več izbira ampak nuja. Evropska komisija in parlament se zavedata, da smo v Evropi gospodarsko izjemno odvisni od nepredvidljivih cen surovin in naravnih virov, saj imamo največji neto uvoz surovin na osebo na svetu. Programi in strategije EU sina področju odpadkov zastavljajo cilj, da bo njihove preostanke do leta 2050 potrebno zmanjšati čim bližje ničli. Do leta 2020 bomo morali zapreti večino odlagališč in prenehati sežigati vse materiale, ki jih je možno reciklirati ali kompostirati. Takšnih odpadkov je okvirno 90 odstotkov. EU bo javno financiranje prednostno namenila dejavnostim višje na hierarhiji ravnanja z odpadki in za zagotavljanje popolnega izvajanja pravnega reda na tem področju. Zato mnoge regije in države, ki so v preteklosti vlagale v termično obdelavo oziroma energetsko izrabo odpadkov, zdaj že pripravljajo izhodne strategije. Tak primer je Danska, ki je znana po najvišjih količinah nastalih odpadkov na prebivalca in največjem številu sežigalnic v Evropi, a je ministrica Auken pred kratkim predstavila nov načrt za Dansko brez odpadkov.
V Sloveniji smo po podatkih Eurostata sicer med uspešnejšimi državami na področju recikliranja komunalnih odpadkov. A Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vztraja na že zastareli strategiji energetske izrabe odpadkov, ki je vse od leta 1996 ni preverilo med različnimi deležniki, ki so vključeni v ravnanje z njimi. Medtem si je Ministrstvo za okolje pokrajine Gipuzkoa v severni Španiji zastavilo cilj reciklirati 70 % odpadkov, ki ga bodo skušali doseči predvsem s prenosom najboljših in že v praksi preverjenih Zero Waste praks. Kot pomemben del izpostavljajo podporo prebivalcev, saj so prepričani, da prav oni predstavljajo ključ uspešne izvedbe strategije, čeprav so se zanjo odločili tudi iz povsem ekonomskih razlogov. Investicija za sežigalnico s pridobivanjem energije je znašala 400 mio evrov, za vzpostavitev sistema ločenega zbiranja in snovne izrabe pa so potrebovali 183 mio evrov. Pokrajina Gipuzkoa ima 710.000 prebivalcev in 89 občin.
V sistemih, ki ločeno zberejo in snovno izrabijo več odpadkov, so cene odvoza za gospodinjstva praviloma nižje. V Capannoriju ločeno zberejo 82 % odpadkov, cene so se znižale za 20 %, odprli so 70 novih delovnih mest. V Priuli in Trevisu je cena odvoza odpadkov 30 % nižja od povprečja v Italiji. Ločeno zberejo 83 % odpadkov, medtem ko nacionalno povprečje znaša 39,9 %.
Glede pridobivanja energije Zero Waste podpira sisteme, ki delujejo pri bioloških temperaturah in pritisku, kot je npr. anaerobna predelava za pridobivanje bioplina. Ločeno zbiranje in kompostiranje ali energetska izraba biološko razgradljivih odpadkov je pomemben del Zero Waste koncepta. A le na takšen način, da dosežemo maksimalne možne pozitivne učinke vračanja organskih snovi v prst.
Kljub relativno uspešnemu ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov, imamo v Sloveniji vrsto možnosti, da ga s precej preprostimi ukrepi še izboljšamo. Na področju ločenega zbiranja in kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov bi razmeroma enostavno lahko naredili bistveno več in ob enem iz sistema umaknili enega največjih in najbolj zahtevnih odpadkovnih tokov. Občine, komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadno embalažo pristojno ministrstvo že leta tudi opozarjajo na neustrezno organiziranost in financiranje tega sistema. Problemi iz leta v leto naraščajo in lahko resno ogrozijo ne le embalažni sistem, pač pa celotno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Uvedba PAYT (plačaj kolikor odvržeš) bi spodbudila pravičnejše zaračunavanje stroškov odvoza in spodbudila zniževanje količin mešanih ostankov. Zato odločevalce, civilno družbo, zelena podjetja in sektor ravnanja z odpadki vabimo k sodelovanju v okviru platforme Zero Waste Slovenija. Podrobnosti, novice in primere dobre Zero Waste prakse si lahko ogledate na spletni strani programa.
S programom Zero Waste Slovenija si bomo prizadevali za čimvečje število lokalnih skupnosti, vključenih v Zero Waste mrežo. Pogoji za članstvo so relativno preprosti: lokalna skupnost mora sprejeti Zero Waste načrt, ki vsebuje roke in cilje zniževanja količin nastalih odpadkov, ločenega zbiranja, snovne izrabe in odstranjevanja mešanih ostankov. Vzpostaviti mora Zero Waste nadzorni odbor, ki spremlja izvajanje programa. Odstranjevanje odpadkov ne sme vključevati sežiga v kakršnikoli obliki. Tako Zero Waste Slovenija kot Zero Waste Europe pa lahko lokalnim skupnostim ponudijo pomoč in podporo pri zasnovi programov in prenosu dobrih praks iz drugih držav.
Prepričani smo, da je v Sloveniji že vrsta dobrih primerov, ki Zero Waste načela prenašajo tudi v prakso in zato posameznike, civilno družbo, lokalne skupnosti, raziskovalce, zelena podjetja in sektor ravnanja z odpadki vabimo, da svoje zgodbe delijo z nami.
Ekologi brez meja verjamemo v svet brez odpadkov. Da ne gre za utopičen cilj že danes dokazujejo številne lokalne skupnosti in posamezniki tudi v Evropi.
Več informacij:
– O letnem srečanju Zero Waste Europe v Parizu
– Mednarodna Zero Waste Zveza
– Zero Waste Europe
– Zero Waste Slovenija
– Podaljšana odgovornost proizvajalcev
– Načrt: Danska brez odpadkov
Star papir bo tudi letošnjo pomlad prinesel novo upanje
Mi zbiramo! Pod tem geslom bo letos potekala že tretja izvedba akcije Star papir za novo upanje 2014, ki jo v Društvu Ekologi brez meja pripravljamo skupaj s podjetjem Dinos. Namen projekta je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Zbiraj tudi ti in se nam pridruži na zbiralni akciji starega papirja, ki bo potekala med 17. marcem in 30. aprilom 2014. Piše: Urša Dolinšek.
Akcijo smo prvič izvedli leta 2011, jo ponovili leta 2012 in obakrat je bila zelo dobro sprejeta, sedaj pa imamo znova priložnost, da skupaj na enostaven in znan način pomagamo drugim. Z akcijo zbiranja starega papirja želimo opozoriti na problematiko ravnanja z odpadki in dvigniti splošno zavest ljudi o pomenu ločenega zbiranja odpadkov s poudarkom na papirju. Z letošnjo akcijo želimo ponovno aktivirati celotno Slovenijo in postaviti rekord v količini zbranega starega papirja in zato bo to zagotovo ena največjih slovenskih dobrodelno okoljevarstvenih akcij letos.
Zbirali bomo za dober namen
Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke. Polovico finančnih sredstev bomo namenilivsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo zbirale star papir, del bomo tako kot vedno do sedaj podarili v dobrodelne namene – s pomočjo prijavljenih idej na natečaj bomo iskali najbolj izvirno, ki bo naši družbi največ prispevala (natečaj bo tokrat razpisan ločeno od prijav na akcijo, s svojimi idejami pa bodo tokrat po novem lahko sodelovale vse ustanove in posamezniki), manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Društva Ekologi brez meja. Pri akciji Star papir za novo upanje 2014 pa bo sodelovala tudi 3R iniciativa, ki bo del zbranega papirja namenila OŠ dr. Ljudevita Pivka in razvoju zelenih delovnih mest.
Prijave so odprte
K zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, podjetja in druge organizacije, ki imajo letos namen čistiti svoje arhive kot tudi vse posameznike, da nam v marcu in aprilu odstopijo star papir iz svojih gospodinjstev. Vse ustanove se morajo zaradi zagotavljanja zabojnikov in odvoza na akcijo prijaviti! Prijave za akcijo so že odprte in potekajo med 10. februarjem in 31. marcem 2014. Posameznikom pa se na akcijo ni potrebno prijaviti, star papir lahko v času akcije sami dostavijo na eno izmed zbirnih točk, ki bodo vidne na spletnem zemljevidu.
Ustvarjanje iz papirja
Na sredini akcije, v soboto, 12. aprila 2014, bomo izpeljali tudi prav poseben dogodek, na katerem bomo zgradili skulpturo iz starega papirja in zato smo v svoje vrste povabili kreativne posameznike in skupine, ki bodo iz starega odpadnega papirja ustvarili umetnino po lastni ideji. Namen tega je, da vizualno prikažemo, da papir ima svojo vrednost ter da zanj obstaja novo upanje – ponovna uporaba preko kreativnosti do zabave. Na ta dan bodo odprte tudi vse poslovalnice podjetja Dinos, ki bodo tudi sicer v času akcije posebne zbirne točke za papir. Več podrobnosti pa bo objavljenih na spletni strani projekta.
Pravni kotiček
Poročilo o srečanju nevladnih organizacij z varuhinjo
Varuhinja je dne 30.1.2014 organizirala srečanje z nevladnimi organizacijami v Zagorju na temo kvalitete zraka na tem območju.
Varuhinja je uvodoma poudarila zavedanje o problematiki kakovosti zraka v Zasavju. Nadalje pa so predstavniki zasavskih občin predstavili ukrepe, ki so jih občine že izvedle glede izboljšanja zraka, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje je predstavil Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja, predstavnik Zasavskega zdravniškega društva je predstavil zaskrbljujoče zdravstveno stanje prebivalcev, predvsem otrok. Na koncu je predstavnik Eko Kroga predstavil prizadevanja društva glede onesnaževanja cementarne Lafarge. Taka srečanja »na terenu« so koristna praksa varuhinje, saj je nujno spoznati in si ogledati probleme tam kjer so.
Dne 27.2.2014 pa je varuhinja povabila nevladne organizacije na srečanje z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana. Srečanja so se udeležile številne nevladne organizacije, tudi minister pa je s seboj pripeljal številno ekipo, ki mu je pomagala odgovarjati na vprašanja, ki smo jih nevladne organizacije vnaprej napovedale varuhinji. Minister je uvodoma povedal, da se na ministrstvu na področju okolja ukvarjajo s številnimi težavami, predvsem pa so obremenjeni z nujnostjo sprejemanja oziroma spreminjanja številnih predpisov, saj okolje pokriva kar 55% normativne ureditve EU. Zaradi kadrovskih težav ne uspejo pripraviti vseh predpisov (letos bi jih morali pripraviti 177). Nadalje se ministrstvo ukvarja s postopki, ki so v teku pred Evropsko komisijo, poleg tega pa na ministrstvu odkrivajo tudi več starih problemov, ki s seboj nosijo finančna bremena za državo. Revizija starih bremen bo zato nujna. Okoljskih problemov je veliko, ministrstvo pa je odgovorno tudi za sanacijo naravnih nesreč. Veliko jih je že tudi posledica podnebnih sprememb, s tem področjem pa se ministrstvo posebej ukvarja, saj so nastajajoče škode in njihove prognoze precej višje kot sredstva, ki bi jih potrebovali za preventivo. Predvsem na prilagajanju suši še ni dovolj narejenega. Minister je še posebej poudaril, da se veliko nevladnih organizacij obrača nanj z željo po srečanju, kar pa operativno ni možno, prav tako tudi praksa drugih držav kaže, da se taka srečanja odvijajo na nižjem nivoju.
Plan B je naslovil na ministra nekaj vprašanj, na katera pa je odgovarjala državna sekretarka Andreja Jerina.
1. Kakšne so perspektive realizacije prepoznavanja koristnosti okoljskih organizacij in potrebe po neodvisnem sistemskem (so)financiranju okoljskih organizacij in iskanja rešitev v dialogu z NVOji? Pri tem je opozoriti tudi na večkrat izraženo potrebo po neodvisnem mestu za (sof) financiranje neodvisnih meritev onesnaženosti, sa se monitoringi redčijo. Posebej je bila izpostavljena možnost financiranja preko fundacije, kakor to velja za invalidske in humanitarne organizacije ter športne organizacije. Odgovor: za financiranje nevladnih organizacij je na ministrstvo namenjenih malo sredstev, del teh je namenjen financiranju prostorov Okoljskega centra na Trubarjevi, glede ostalega pa bo razpis za programsko financiranje. Del sredstev prejemajo okoljske organizacije tudi iz razpisov Ministrstva z notranje zadeve, ki podpira mreže nevladnih organizacij: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je imelo pred časom tudi sestanek s predstavniki nevladnih organizacij na temo financiranja, na katerem se je razmišljalo o vzpostavitvi posebnega sklada, ki bi zagotavljal predvsem financiranje likvidnostnih »lukenj«. Ta namera naj bi se uresničevala v okviru nove kohezijske politike. Kar se tiče monitoringov zaenkrat ministrstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da se za to še ni zmanjšal obseg sredstev, se pa zdijo zanimivi pilotni projekti v tujini, v okviru katerih se razvijajo aplikacije za daljinsko sporočanje stanja, predvsem hrupa in smradu.
2. V kakšni fazi je priprava Nacionalnega programa varstva okolja, ki ga ni že od 1.1.2013? Odgovor: trenutno je v procesu reorganizacija dela vlade, tako da bo vzpostavljena posebna služba za razvoj in kohezijsko politiko. V okviru te se bo pripravljala Strategija razvoja Slovenije, ki bo hkrati tudi strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo in prilagajanja. To bo istočasno tudi Nacionalni program varstva okolja.
3. V kakšni fazi je priprava novega Zakona o varstvu okolja, glede katerega je bilo večkrat neformalno rečeno, da se bo pripravil. Odgovor: ministrstvo trenutno nima v planu priprave novega zakona o varstvu okolja. Pravkar so bile sprejete obsežne spremembe ZVO-1F, seveda pa je lahko pričakovati spremembe tudi zaradi novih predpisov EU.
4. Kakšno je stališče ministrstva do možnosti zakonske ureditve, da bi organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja (podobno kot je to urejeno v Zakonu o ohranjanju narave) lahko vstopale v vse upravne in sodne postopke? In kakšno je stališče ministrstva do možnosti zakonske ureditve, po kateri bi se v sodnih postopkih glede stroškovnega vidika obravnavale okoljske organizacije kot šibkejša stranka, kot to ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih za delavca kot šibkejšo stranko v delovnih sporih? Odgovor: Sodelovanje v postopkih ureja ZVO-1.
5. Kakšno je operativno sodelovanje ministrstva in ARSO z Ministrstvom za zdravje glede skupnega izpolnjevanja glede skupnega izpolnjevanja zakonske dolžnosti po 72. členu Ustave RS? Odgovor: Ministrstvo za zdravje večkrat sodeluje predvsem pri celoviti presoji vplivov na okolje. Glede Parmske deklaracije pa MKO meni, da je to bolj v pristojnosti Ministrstva za zdravje. MKO zaenkrat ni pristopil k ratifikaciji tistega dela parmske deklaracije, ki nalaga Sloveniji večja bremena, saj menijo, da obveznosti, ki presegajo izpolnjevanje obveznosti predpisov EU, ne zmorejo izpolnjevati;
Predstavniki nevladnih organizacij so postavili še številna druga vprašanja, ki so se nanašala predvsem na konkretne okoljske probleme (problematika onesnaženosti Celjske kotline, asfaltna baza na kmetijskem področju, škodljivi učinki pospeševanja kmetijstva na Barju, problem smradu v zvezi s Koto d.o.o. in drugi), v zvezi s katerimi so pomembnejša naslednja stališča ministra in njegove ekipe:
– v zvezi z uvrstitvijo novih vrst ptic med divjad minister nasprotuje lovu na te ptice, kakor tudi lovu na volka v Sloveniji;
– glede zaščitenih območij natura v Sloveniji še manjkajo upravljalski načrti; je pa pozornost tem območjem posvečena tudi v novi finančni perspektivi predvsem v smislu boljšega sodelovanja med naravovarstveno politiko in kmetijstvom;
– glede kadrovske podhranjenosti okoljske inšpekcije je to dejstvo, k čemur ne pripomore prepoved novega zaposlovanja ob upokojevanju (povprečna starost na inšpektoratu je cca 50 let), ministrstvo je prav tako zavezano k zmanjševanju obsega plač (-1% letno). Določene naloge iz pristojnosti okoljskih inšpektorjev so bile prenesene tudi na kmetijske inšpektorje;
– v zvezi z normiranjem emisij smradu še iščejo rešitve, predvsem v primerljivih ureditvah. Pri tem primerljivost držav ocenjujejo tudi s stališča administracije.
Javne obravnave
V nadaljevanju podajamo informacije o javnih obravnavah.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v javno razpravo dalo osnutek novega Pravilnika o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije. Pripombe in predloge je možno ministrstvu posredovati do 14.3.2014.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v javno razpravo dalo osnutek Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Pripombe in predloge je možno ministrstvu posredovati do 12.3.2014.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je dalo v javno razpravo dalo osnutek Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal. Pripombe in predloge je možno ministrstvu posredovati do 10.3.2014.
Javna naznanila
V nadaljevanju objavljamo aktualna naznanila.
- ARSO z javnim naznanilom obvešča javnost, da je Snaga d.o.o. Ljubljana vložila vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) z objekti za obdelavo odpadkov (MBO). Dokumentacija je na vpogled do 10.3.2014 na sedežu ARSO, Vojkova 1a. V tem času lahko javnost podaja pripombe, nevladne organizacije pa lahko podajo izjavo o vstopu v postopek v skladu z objavo.
- ARSO z javnim naznanilom z dne 19.2.2014 obvešča javnost, da je Ekorel d.o.o. Kranj vložila vlogo za izdajo okoljevarstvnega dovoljenja za obratovanje naprave za obdelavo nevarnih odpadkov s proizvodno zmogljivostjo 292,2 ton nevarnih odpadkov na dan na lokaciji Laze 18a, Kranj. Dokumentacija je na vpogled do 20.3.2014 na Upravni enoti Kranj, slovenski trg 1, Kranj. V tem času lahko javnost podaja pripombe, nevladne organizacije pa lahko podajo izjavo o vstopu v postopek v skladu z objavo.
Napoved dogodkov
Priznanja na področju prostovoljstva
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2013. Vabljeni k predlaganju kandidatov, poziv bodo zaključili 11. aprila 2014.
