Uvodnik
Leto postavljanja vprašanj
Vstopili smo v prelomno leto. Smo na točki, ko se postavljajo temelji za financiranje z EU sredstvi do leta 2020. Vlada se je seznanila z osnutkom operativnega programa financiranja s kohezijskimi sredstvi, prav tako smo se z dokumentom seznanili tudi vsi tisti, ki projekte prijavljamo ali razvijamo neko družbeno pomembno področje. Mnogi, ki so dokument prebrali, so od njega pričakovali več. Na primer, nikjer ni omenjeno Državno kolesarsko omrežje, čeprav so uradniki o njem pisali brošure in ga promovirali v tujini kot dobro prakso Slovenije že leta 1998. Slovenija državnega kolesarskega omrežja nima niti na papirju, kaj šele v realnosti.
Če so prioritetna področja še nekako logično zastavljena, pa skrbi zbujajo preohlapno definirani ukrepi. Kaj ni logika tovrstnih programov ravno v tem, da si olajšamo pridobivanje sredstev? Torej, da jih “počrpamo”, in ne, da se “izčrpamo”? Za tiste, ki bodo v naslednjih šestih letih projekte prijavljali in želeli pridobivati prepotrebna evropska sredstva za razvoj Slovenije, bo operativni program v obstoječi formualciji prinašal velike težave. Zato se lahko vprašamo, čemu smo zadnji dve leti hodili na številne sestanke delovnih skupin, srečanja, delavnice in seminarje, če pa tistih vsebin, za katere smo si prizadevali, sedanji dokument eksplicitno ne omenja. Kolesarske zagovornike je denimo močno začudilo pomanjkanje konkretnih načrtov za gradnjo kolesarske infrastrukture. 168 strani dolg dokument omenja spodbujanje in promocijo kolesarjenja zgolj benigno na petih mestih.
Kako je to možno, če smo pa s strani številnih občin in regionalnih agencij nenehno dobivali signale, da je to ena izmed glavnih razvojnih prioritet naše države, ki vleče sinergije med trajnostno mobilnostjo, razvojem podeželja, turizmom, zdravjem in skrbjo za okolje? Naš vir z Ministrstva za infrastrukturo in prostor nam je namignil, da Bruselj kolesarske infrastrukture v Sloveniji nima namena financirati, saj naj bi iz Slovenije dobili informacijo, da je kolesarska infrastruktura že dobro urejena in razvita. Kdo je takšno izkrivljeno sliko posredoval v tujino in kakšno korist je imel od tega? Morda pa vseeno gre za špekulacijo in je Bruselj v resnici še kako naklonjen gradnji kolesarske infrastrukture. Nenazadnje je Evropska kolesarska federacija prišla že daleč z vključevanjem evropskega kolesarskega omrežja EuroVelo v čezevropsko transportno mrežo (TEN-T). Splošno nezadovoljstvo pa ni samo izkazano nad omenjenim dokumentov za financiranje s kohezijskimi sredstvi, ampak je negotova tudi usoda ostalih operativnih programov. Nič ne vemo o prihodnosti izgradnje javne prometne infrastrukture do leta 2030, prav tako nimamo odgovorov, kako bomo zmanjševali vplive toplogrednih plinov. Mednarodna skupnost bo od Slovenije kmalu terjala tudi te odgovore, sicer bo financiranje z EU sredstvi vprašljivo. Kaj lahko v dani situaciji sploh naredimo?
Vključevanje javnosti v procese odločanja se mora nadaljevati, vendar z bistvenimi izboljšavami. Sedanji sistem nastajanja številnih pomembnih dokumentov in vključevanja javnosti je nepregleden, rezultati vključevanja v te procese pa negotovi. Vsebinskih področij je ogromno in dinamika sprejemanja pomembnih dokumentov je neulovljivo hitra. Vzpostavljeni so pogoji, kjer se nihče več ne more zares poglobiti v vsebino, vse pomembne dokumente pa pripravlja in sprejema z veliko naglico peščica posameznikov, ki hektiko nalezljivo prenaša na vse ostale družbene akterje. Takšen sistem se bo v prihodnosti zagotovo moral spremeniti. Vendar pa je to bolj strateška dimenzija, ki je izven dometa naših kolektivnih sposobnosti in delokrogov. Zato se moramo zanašati na taktike. Med nami, ki prispevamo k družbeni blaginji, je komunikacija ena izmed pomembnejših taktik. Lahko nam pomaga pri krepitvi lastnih zmogljivosti in prepreči nepotrebno izčrpavanje. Še preden začnemo razglašati univerzalne rešitve, moramo najti odgovore na številna pomembna vprašanja. Zato naj bo leto 2014 namenjeno iskanju odgovorov na ključna vprašanja. Recimo: Zakaj je TEŠ 6 vreden enkrat več od prvotne zamisli, kako smo bili uspešni pri črpanju EU sredstev v prejšnji finančni perspektivi, kateri projekti so bili dobri ter kateri slabi, kdo so posamezniki, ki pišejo operative programe itd. Začnimo si torej postavljati vprašanja, ki nas lahko pripeljejo do pravih odgovorov. Naj se seznam nadaljuje …
Josip Rotar, Slovenska kolesarska mreža
Iz aktivnosti članic Mreže Plan B za Slovenijo
Z novim znanjem in samozavestjo do sponzorstev
Sredstev je vedno premalo, želja, ki potrebujejo ustrezno financiranje, pa vedno preveč. Rezerve se skrivajo v pridobivanju sredstev iz zasebnega sektorja, ki se ga nevladne organizacije pogosto ustrašijo predvsem zaradi strahu pred prevelikimi apetiti podjetij. Brezplačni tečaj o pridobivanju sredstev iz zasebnih virov je bil za mnoge tečajnike kot naročen v teh gospodarskih razmerah.
10 tednov ali 40 ur je 19 nevladnikov urilo svoje veščine, da bodo znali svoje tržno zanimive produkte predstaviti tistim partnerjem, ki bodo namenu dali dodano vrednost in ne bodo izkoriščali partnerstva za promocijske puhlice. Tečajniki so po vsakem štiriurnem srečanju dobili domačo nalogo, tečaj pa so zaključili z mapo orodij, ki so jih ustvarili med tečajem in jim bodo pomagala pri pridobivanju sredstev iz zasebnih virov financiranja v bližnji prihodnosti.
Po mnenju mentorice, samostojne strokovnjakinje Vesne Stanić so tečajniki imeli zahtevno 10-tedensko delo, v katerem so praktično spoznali, kaj vse vključuje pridobivanje sredstev. Vsak tečajnik si je na začetku izbral projekt, za katerega je želel najti vire financiranja, ter v teku tečaja zanj pripravil vsa ustrezna orodja in spoznal različne taktike izvedbe akcij pridobivanja sredstev. “Največ zanimanja so vsekakor vzbudila sponzorstva. Po eni strani se nevladniki bojijo, da jih bo sponzor izkoristil, hkrati pa se zavedajo, da imajo dobre zgodbe, ki lahko zaživijo samo ob sofinanciranju s strani podjetij. Mnoge tabuje in načine, kako preprečiti nesoglasja, smo razblinili in nevladnikom dali tudi prepotrebno samozavest,” pojasnjuje mentorica.
Tečajniki so začeli svojo izobraževalno pot s spoznavanjem osnovnih pojmov, se preizkusili v načrtovanju in načinu razmišljanja pri načrtovanju z vidika male ali velike nevladne organizacije, pripravili sponzorske/partnerske ponudbe in donatorska pisma, najbolj kreativni pa so ustvarili tudi zelo kreativna orodja za pridobivanje donacij. Na vsakem srečanju so tečajniki vadili komunikacijo s sponzorji/partnerji in donatorji ter izmenjevali dragocene izkušnje razumevanja različnih sponzorskih in donatorskih produktov. Pridobivanje sredstev iz zasebnih virov se ne zaključi, ko so sredstva na računu, temveč je pomembna tudi izvedba dogovorjenih obveznosti – tako pri sponzorjih kot tudi pri donatorjih, pri katerih danes vsi udeleženci vedo, da donacije ne zahtevajo ničesar v zameno, vsekakor pa jim kot prejemniki donacij moramo pokazati, da smo njihova sredstva namensko porabili.
Za nagrado so tečajniki prejeli še možnost individualnega svetovanja, ki jim bo v pomoč, ko se bodo že podali v samo pridobivanje sredstev.
Tečajnici Jana in Ana sta o tečaju povedali:
- Jana Kus Veenvliet, Zavod Symbiosis: “Tečaj sponzorstva in donacij je prišel kot naročen, saj se s partnerskimi organizacijami podajamo na pot resnega iskanja sponzorjev. Po opravljenem tečaju se bolj kot prej zavedam, kako trdo (in včasih nehvaležno) je to delo, a po drugi strani zdaj tudi vem, kje se skrivajo pasti in sem s pridobljenimi znanji bolje pripravljena na nove izzive.”
- Ana Hace, Morigenos: »Tečaj je bil res super, všeč mi je bilo, da smo veliko debatirali, delali na konkretnih primerih, da smo udeleženci popravljali napake in svetovali drug drugemu pod mentoričinim budnim očesom in vodstvom. Sponzorstvo ni le oddaja ponudbe in objava logotipa, temveč veliko skrbnega planiranja, pogajanj, vztrajnosti in potrpežljivosti in razumevanja potreb sponzorja/partnerja. Delo se ne konča s podpisom sponzorske pogodbe, takrat se partnerstvo šele dobro začne.«
Porečje Dragonje v bolj trajnostno prihodnost
Zavod Eko-Humanitatis, Turistično-kulturno društvo Pomjan, Zavod Terra Viva, Zavod Alcedo in Občina Piran smo uspešno zaključili “Projekt za spodbujanje trajnostnega razvoja in aktivnega varovanje naravne ter kulturne dediščine porečja Dragonje” (LAS Istra, program LEADER).
Kot glavne aktivnosti in rezultate projekta izpostavljamo:
• Vzpostavitev pilotnega primera učne ekološke kmetije Forte v Sv. Petru, ki predstavlja nov ekoturistični produkt zaledja. Uporabnikom (zlasti vrtcem, šolam, fakultetam, društvom in drugim zainteresiranim skupinam) ponuja nove možnosti za izkustveno učenje in raziskovanje v povezavi z biotsko pestrostjo in ekologijo območja Dragonje ter ekološkim kmetijstvom in oljkarstvom.
• Šola permakulture in trajnostne rabe lokalnih virov, ki je potekala v obliki štirih izkustvenih delavnic v naravi. Udeleženci so se med drugim naučili izdelovati spiralno gredo, solarni sušilnik in domači vodni filter. V okviru šole so udeleženci aktivno sodelovali pri vzpostavljanju odprte učne permakulturne točke pod Pomjanon.
• Čistilna akcija »Očistimo Dragonjo«, v okviru katere smo očistili divja odlagališča na Pomjanu, v dolini reke Rokave in pri Sv. Petru. Izvedena je bila tudi akcija čiščenja tujerodnih rastlinskih vrst, saj le te predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam.
• Praznik tradicije, kulture in ekologije »Oživel Pomjan, ki predstavlja nov »zeleni« produkt, ki bogati in promovira ponudbo zaledja Istre. S pestrim programom smo organizatorji dogodka v eno od najslikovitejših vasic Slovenske Istre privabili številne obiskovalce. V okviru tržnice lokalnih in ekoloških pridelkov ter izdelkov domači obrti se je predstavila paleta Istrskih kmetij , društev in posameznikov, Vrata sta odprli tudi vaški kantini. Organiziran je bil ogled po dolini Dragonje, kjer so si udeleženci lahko v živo ogledali prakse ekološke pridelave zelenjave in spoznali način partnerskega kmetovanja. Z izvedbo ustvarjalnih (eko) delavnic, iger in lutkovno predstavo je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. Piko na i je predstavljal kvaliteten kulturno-zabaven program, v okviru katerega so nastopili tudi etno glasbeniki Bratko Bibič, Janez Dovč in Boštjan Gombač. Utrinke o dogajanju na Pomjanu si lahko ogledate na tej povezavi.
{/sliders}
Greenpeaceovi aktivisti pomiloščeni, Arktika ostaja v nevarnosti
28 Greenpeaceovih aktivistov in dva svobodna novinarja so lani zaradi miroljubnega protestiranja na Gazpromovi naftni ploščadi proti črpanju nafte na Arktiki preživeli dva meseca v zaporu in še dodaten mesec prisilnega bivanja v Rusiji. Ruske oblasti so jih namreč po tem, ko so oboroženi policisti nasilno zasegli Greenpeaceovo ladjo Arctic Sunrise z vso posadko, obtožile piratstva in nato huliganstva (z zagroženo kaznijo do 15 let zapora). Grožnje z orožjem, lisice in kletke so bile absolutno pregrob odziv na miroljubno protestiranje, zato po vsem svetu organizirali čez 800 protestov in na ruska veleposlaništva naslovili več kot 2,6 milijona pisem ter zahtevali izpustitev vseh trideset priprtih.
Po treh mesecih pravnih postopkov, javnih akcij in medijskega poročanja je ruski parlament 19. decembra 2013 Arktično trideseterico pomilostil. Tako so se pravni postopki proti priprtim končali. Aktivisti so ob pomilostitvi seveda izrazili olajšanje, vendar hkrati opozorili, da boja še ni konec, saj podjetja še naprej načrtujejo poskuse črpanja nafte na Arktiki.
Kaj je tako posebnega na Arktiki, da je vsaj 30 ljudi pripravljenih tvegati 15 let zapora? Arktika je ogledalo naše odvisnosti od fosilnih goriv – je edinstven, nedotaknjen ekosistem in najbolj očiten pokazatelj podnebnih sprememb. Tam se najhitreje kažejo posledice naše prekomerne uporabe fosilnih goriv, ki segrevajo atmosfero in oceane, talijo ledenike, povzročajo dvig morske gladine in povečujejo obseg nekaterih ekstremnih vremenskih pojavov.
Medtem ko znanstveniki opozarjajo na grozeče posledice podnebnih sprememb v prihodnosti, pa želijo naftna podjetja brezobzirno tvegati razlitja in okoljsko katastrofo na Arktiki izključno z namenom povečati svoje dobičke. Vse pa kaže na to, da nafte z Arktike ne potrebujemo. Obnovljivi viri energije dosegajo globalni preboj in proizvedejo vse več in vse cenejšo alternativo fosilnim gorivom. Poleg tega bi morala biti osrednja skrb naftnih podjetij ta, da omejijo številna razlitja tam, kjer nafto že črpajo.
Greenpeaceovi aktivisti in dva svobodna novinarja so na prostosti, naš boj za zaščito Arktike pa se nadaljuje. Dobra novica je, da ne rabimo biti vsi priprti v Rusiji, da bi se zavzeli za našo prihodnost. Ukrepamo lahko zdaj, tudi od doma.
Poročilo Greenpeacea razkriva strupene kemikalije v otroških oblačilih
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace že tretje leto izvaja kampanjo Detox, s katero preverja vsebnost strupenih kemikalij v naših oblačilih. Najnovejše poročilo razkriva, da svetovno znana modna podjetja uporabljajo te kemikalije tudi pri proizvodnji otroških oblačil.
V analizo je bilo vključenih 85 kosov oblačil 12 različnih znamk (Adidas, American Apparel, Burberry, C&A, Disney, GAP, H&M, LiNing, Nike, Primark, Puma in Uniqlo). Rezultati so pokazali, da ima prav vsaka od testiranih znamk na trgu proizvode, ki vsebujejo nevarne kemikalije.
Greenpeace v boju proti strupom v oblačilih od vodilnih svetovnih znamk zahteva, da se zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij iz celotne proizvodnje oblačil. Čaka nas še dolga pot, vendar se je, zahvaljujoč pritiskom javnosti, 18 svetovno znanih podjetij (med njimi Nike, Adidas, H&M, Levi’s in Zara) že zavezalo k razstrupljanju.
Kaj lahko storimo posamezniki? Predvsem smo lahko zmerni pri nakupovanju, pozorni pri izbiri materialov in izdelkov, razmislimo pa lahko tudi o bolj kreativnemu načinu osvežitve naših omar, na primer z izmenjavo oblačil v prijateljskem krogu. Kot potrošniki pa imamo tudi moč, da znamkam povemo, naj se zavežejo k razstrupitvi – uporabite socialne medije ali email in podjetjem neposredno povejte, da so oblačila s strupenimi kemikalijami že zdavnaj iz mode!
Prvi mobilnostni center v Sloveniji
V Mariboru pod okriljem Mariborske kolesarske mreže nastaja prvi mobilnostni center v Sloveniji. Mobilnostni center bo zagotavaljal podporno okolje za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti v Mariboru in okolici. Gre za večnamenski prostor, ki bo dolgoročno namenjen koordinaciji in aktivni promociji trajnostne mobilnosti. Zelo pomembni funkciji centra bosta koordinator za trajnostno mobilnost v mestu in popravljalnica koles, v njem pa bo mogoče dobiti tudi informacije in se udeleževati raznih dogodkov na temo trajnostne mobilnosti.
Mobilnostni center Maribor je bil vzpostavljen v sklopu projekta TRAMOB, ki ga je vodila Mestna občina Maribor med letoma 2010 in 2013. Kot podporno okolje za razvoj trajnostne mobilnosti bo odigral ključno vlogo pri promociji le-te, saj se nahaja na zelo frekventni lokaciji med železniško in avtobusno postajo ter središčem mesta. Glavne funkcije Mobilnostnega centra bodo tako promocija, osveščanje, informiranje ter ponudba mobilnostnih storitev, kot so servis koles, izposoja koles in prodaja vozovnic. Krona celotnega delokroga Mobilnostnega centra bo tudi koordinacija med različnimi deležniki na področju trajnostne mobilnosti, kar bo prispevalo k boljši usklajenosti pri izvajanju ukrepov na ravni mesta in njegovega zaledja.
Pomen Mobilnostnega centra Maribor je prepoznala tudi Vlada RS, ki je v sprejetem odloku o kakovosti zraka v Mariboru med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje ter zdravje ljudi vključila Mariborsko kolesarsko mrežo kot koordinatorja mobilnostnega centra.
Čeprav je Mestna občina Maribor otvoritev mobilnostnega centra izvedla že novembra 2013, je za njegov polni zagon potrebno še kar nekaj postoriti. Tako v MKM napovedujejo, da bo center za javnost odprt od 1. marca 2014, ko bodo razglasili odprtje kolesarske sezone 2014. To leto je za kolesarsko organizacijo iz Maribora prelomno, saj praznujejo svojo 20. obletnico obstoja. V prihodnje si lahko iz Maribora obetamo še veliko spodbudnih novic s področja kolesarstva in trajnostne mobilnosti, saj se od mobilnostnega centra pričakuje, da bo odslej tovrstni razvoj še bolj intenzivno generiral.
Bo eno najbolj umazanih fosilnih goriv preplavilo Evropo?
Ameriška nevladna organizacija Natural Resources Defense Council (NRDC) je danes objavila nove podatke, ki kažejo, da se bo brez primernega ukrepanja uvoz katranskega peska, enega najbolj umazanih fosilnih goriv, v Evropi najverjetneje vrtoglavo povzpel od približno 4.000 sodčkov na dan (snd) v letu 2012 na več kot 700.000 snd v letu 2020 [1]. Posledičen porast emisij v prometu bi bil enakovreden dodatnim šestim milijonom avtomobilov na evropskih cestah. Scenarij 2020 se bo zgodil, če se evropski standard za čista goriva, določen v Direktivi o kakovosti goriv, ne bo celovito izvajal.
Direktiva o kakovosti goriva (FQD) je predpis EU, ki si prizadeva za zmanjšanje emisij evropskih transportnih goriv za 6 % do leta 2020. Pet let po njenem sprejetju leta 2009 je potrebno določiti še natančna pravila za označevanje ogljikovih emisij bencinskega in dizelskega goriva, kakor tudi obveznosti poročanja za posamezne naftne družbe [2]. Kot del podnebnega in energetskega paketa, ki je bil predstavljen v sredo, 22. januarja, je Komisija vključila vrstico besedila, ki pravi, da se ne zdi primerno, da se “vzpostavijo novi cilji za […] toplogredno intenzivnost transportnih goriv” po letu 2020. Ta odločitev ni bila podprta z nobeno analizo in ne upošteva morebitne poplave katranskega peska v Evropo, kot tudi ne posledično povečanje emisij.
Študija ugotavlja, da v kolikor FQD ne bo implementirana v celoti in bi se v Evropo zlile velike količine katranskega peska, bo cilj zmanjšanja emisij iz direktive veliko težje doseči. Višji uvoz katranskega peska, kot posledica novih plinovodov v ZDA in Kanadi, bo povprečno ogljično intenzivnost evropskih goriv do leta 2020 povečala za 1,5 %, kar spodkopava cilj 6 % zmanjšanja.
Stroški zniževanja emisij bodo s katranskim peskom v energetski mešanici višji. Dobavitelji goriva nas bodo zato verjetno oskrbovali z več biogorivi iz poljščin, ki se še vedno štejejo kot nizkoogljična, saj ima EU napačno metodologijo izračunavanja ogljika. To bi lahko dvignilo stroške usklajevanja za 4 milijarde evrov na leto, hkrati pa povečalo pritisk na okolje in znižalo prehransko varnost. Te dodatne stroške lahko zmanjšamo z izvajanjem Direktive o kakovosti goriv, ki ne dovoli izkoriščanja katranskih peskov v Evropi.
Sporočilo za javnost je dosegljivo tukaj.
Opombe:
[1] Povezava do poročila. Organizacije Transport & Environment, Greenpeace in Friends of the Earth so objavile raziskavo, ki jo je opravila organizacija Natural Resources Defense Council. Raziskava je pokazala, da bo glede na število planiranih in na novo zgrajenih naftovodov v ZDA in Kanadi delež katranskih peskov uvoženih iz Kanade v Evropo znašal med 5,3 in 6,7 % evropske porabe nafte do 2020. Evropska komisija je v svoji študiji ocene vplivov v osnovi predvideva za 2020 le 0,2 % uvoz katranskih peskov iz Kanade.
[2] Oktobra 2011 je Evropska komisija objavila predlog izvajanja Direktive o kakovosti goriv. Članice so nato februarja glasovale o predlogu, vendar ga niso niti potrdile niti ovrgle. To pomeni, da mora Komisija predložit predlog Svetu ministrov EU. Komisija je končala študijo ocene vplivov v 2013, a še ni objavila predloga.
Pravni kotiček
Pripravlja Senka Vrbica
Vlada sprejela Normativni program za leto 2014
Vlada je dne 9.1.2014 sprejela Normativni program vlade Republike Slovenije za leto 2014, v katerem je kar več kot 40 strani namenjeno sprejemu predpisov s področja pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Nekateri predpisi so bili že v lanskem normativnem programu in so bile javne obravnave že izvedene ali pa so v teku, zato jih v tem pregledu ne izpostavljamo.
Pomembnejši predpisi so tako:
Iz pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo:
– Zakon o ohranjanju narave (nov) – skrajšani postopek – rok za prvo predložitev na vladi 21.1.2014, za sprejem 15.4.2014 (sprejetje ni obvezno);
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – rok za prvo predložitev vladi 28.1.2014, skrajni rok za sprejem 30.6.2014 (sprejem je obvezen glede na številne Uredbe o zagotavljanju kakovosti hrane);
– Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih – skrajšani postopek – rok za prvo predložitev vladi 29.4.2014, za sprejem 24.7.2014;
– Uredba o standardih kakovosti in stanju tal (na podlagi Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah) – rok za sprejem 30.4.2014;
– Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju – rok za sprejem 30.4.2014 (na podlagi Zakona o varstvu okolja);
– Uredba o komunalnih odpadkih – rok za sprejem 30.4.2014 (na podlagi Zakona o varstvu okolja);
– Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih – rok za sprejem 31.3.2014;
– Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sežig odpadkov in njihovih emisijah – rok za sprejem 28.2.2014 (prenos Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah);
– Uredba o odpadni električni in elektronski opremi – rok prvo predložitev vladi je 18.2.2014, rok za sprejem 28.2.2014;
– Operativni program oskrbe s pitno vodo – rok za sprejem 11.9.2014 (na podlagi Zakona o varstvu okolja);
– Odlok o določitvi degradiranega okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Mestne občine Celje – rok za sprejem 30.4.2014 (na podlagi Zakona o vodah);
– Pravilnik o spremembah pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave – rok za sprejem 30.9.2014 (na podlagi Zakona o ohranjanju narave)
– Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu – rok za sprejem je 15.3.2014 (na podlagi Zakona o zaščiti živali);
– Sklep vlade o sprejemu Operativnega programa – Program upravljanja območij Natura 2000 – rok za sprejem 30.11.2014 (na podlagi Zakona o ohranjanju narave).
Iz pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor:
– Zakon o ravnanju z nezakonitimi gradnjami (nov) – prvi rok za predložitev vladi 28.1.2014, rok za sprejem 30.6.2014;
– Zakon o urejanju prostora (nov) – rok za prvo predložitev vladi 1.7.2014, rok za sprejem 30.11.2014;
– Zakon o graditvi objektov (nov) – rok za prvo predložitev vladi 1.7.2014, rok za sprejem 30.11.2014.
Pomembnejše javne obravnave predpisov in dokumentov
V teku so naslednje pomembnejše javne obravnave predpisov in dokumentov:
• Uredba spremembah Uredbe o embalaži in odpadni embalaži je v javni obravnavi do 4.2.2014;
• Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti je v javni obravnavi do 28.1.2014;
• Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje je v javni obravnavi do 21.2.2014;
• Uredba o spremembah Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic je v javni obravnavi do 7.2.2014;
• Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 je v javni obravnavi do 21.2.2014 (povzeto po novici Stičišča nevladnih organizacij osrednje Slovenije)
Javna naznanila
• ARSO objavlja javno naznanilo Harsco Minerali d.o.o. Jesenice o vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg povečanje količine predelave nenevarnih odpadkov – žlindre iz proizvodnje jekla. Vpogled v vlogo in dokumentacijo je možen od 22.1. do 20.2.2014 na sedežu Upravne enote Jesenice, Oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge, Cesta železarjev 6a, Jesenice. V tem roku je možno mnenja in pripombe posredovati na naslov ARSO. V skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o varstvu okolja lahko v 35 dneh od objavljenega javnega naznanila nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu vložijo zahtevo za vstop v postopek.
• ARSO je 15.1.2014 objavil javno naznanilo Bioenerg d.o.o., Cesta talcev 8, Domžale za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za predelavo živalskih odpadkov (bioplinarne) z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan na lokaciji Lokve 120, Črnomelj. Vpogled v vlogo in dokumentacijo je možen od 15.1. do 13.2.2014 v prostorih Upravne enote Črnomelj, Oddelek za okolje in prostor, gospodarstvo in kmetijstvo, Zadružna cesta 16, Črnomelj. V tem roku je možno mnenja in pripombe posredovati na naslov ARSO. V skladu s 3. odstavkom 73. člena Zakona o varstvu okolja lahko v 35 dneh od objavljenega javnega naznanila nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu vložijo zahtevo za vstop v postopek.
Računsko sodišče objavilo provizijsko poročilo
Popravljalni ukrepi pri upravljanju in razširitvi odlagališča nenevarnih odpadkov Ostri vrh (Logatec)
ARSO izdal informativno knjižico Kdo in kaj – Agencija RS za okolje, s katero želi na razumljiv način širši javnosti predstaviti delo agencije.
Mestna občina Ljubljana: Katalog koristnih informacij s področja varstva okolja
Katalog si lahko ogledate na tej spletni povezavi.
