Uvodnik
Iz zelene teorije v prakso
Glavno sporočilo letne konference evropske okoljske mreže EEB je bilo, da bi morala biti gospodarska kriza, ki zdaj traja že več kot pet let, priložnost, celo obveznost, da Evropa najde dolgoročne rešitve, ki spoštujejo okolje in so družbeno pravične. Le tako bo gospodarsko okrevanje pristno in trajnostno. Ukrepi, ki zmanjšujejo rabo virov, so tisti, ki bodo spodbudili gospodarstvo z ustvarjanjem zelenih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. V Sloveniji smo temu že prisluhnili – vsaj v teoriji.
Zmanjševanje rabe virov je ključni element prehoda na t.i. zeleno gospodarstvo. Evropa ni bogata z naravnimi viri in brez znatne spremembe bo leta 2035 naša odvisnost od uvožene nafte in plina presegla 80 %. Bolj učinkovita raba virov je pomemben del rešitve, vendar samo po sebi to ne bo dovolj, če bomo še jih bomo še naprej izredno netrajnostno porabljali.
A evropske nacionalne vlade so pod stalnim pritiskom s strani EU za zmanjšanje porabe, kar pomeni ne le grožnjo ustvarjanju priložnosti v podporo zelenemu in družbeno pravičnemu prehodu, ampak tudi krčenje izdatkov za investicije v varovanje okolja in v družbeno kohezijo. To odpira razpravo, kako bo evropska vizija pametne, trajnostne in vključujoče družbe postala realnost. »Manj države« se ne bo odrazilo v bolj trajnostnem razvoju Evrope in resno nas lahko skrbi odprto trgovinski sporazum med EU in ZDA, ki je v fazi pogajanj, kjer bo po aktualnem predlogu Evropa dala več pravic tujim družbam, kot jih je trenutno pripravljena dati svojim državljanom.
Po drugi strani pa se med ključnimi sektorji, ki bodo po predvidevanjih v prihodnje ustvarjali nova delovna mesta v EU, navajajo prav zelena delovna mesta. Že prva priložnost, da glasno in jasno podpremo razvoj zelenih delovnih mest v Sloveniji, je 1. nacionalna konferenca Spodbujamo zelena delovna mesta, ki bo potekala 7. novembra v Ljubljani. Spodbujala bo sodelovanje med vlado, občinami, podjetji, zadrugami, socialnimi partnerji, svetovalci za zaposlitve, strokovno-interesnimi združenji, bankami in skladi, iskalci zaposlitve, nevladnimi organizacijami – vsemi, ki si prizadevamo in bi si morali prizadevati za trajnostni razvojni model naše države.
Da bomo to lahko dosegli, potrebujemo sodelovanje vseh sektorjev. Vsi moramo sodelovati, da bomo bližje viziji Slovenije kot odprte in pravične družbe, ki v aktivnem sožitju z naravo zagotavlja kakovostno življenje vsem svojim prebivalcem. Z dolgoročno družbeno koristno razvojnimi programi ustvarimo družbeno odgovorna in zelena delovna mesta, ki izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov, zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte, temeljijo na pravičnih odnosih in prinašajo decentraliziran razvoj. Taka, “smiselna” delovna mesta so odgovor na brezposelnost ter na gospodarsko, okoljsko in družbeno krizo. Zato bo konferenca v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta lepa priložnost, da skupaj prepoznamo potencial trajnostne razvojne vizije in zelenih delovnih mest, ki jih udejanjanje take vizije prinaša.
Nina Tome in Gaja Brecelj, Umanotera
Aktualno v Planu B za Slovenijo
CPVO: V pričakovanju okoljskega poročila
24. oktobra je v Info točki Okoljskega centra potekala mrežna delavnica Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) za Operativni program (OP) za izvajanje evropske kohezijske politike 2014 – 2020. Postopek (verzija september 2013) je v fazi priprave okoljskega poročila, na osnovi katerega se bodo presojali vplivi programa na okolje. Ko bo poročilo objavljeno (predvidoma v sredini novembra), bomo za udeležence delavnice organizirali še usposabljanje za podajanje pripomb na poročilo.
Zakonodajni okvir in vključevanje javnosti postopka CPVO je predstavila mag. Vesna Kolar Planinšič, vodja sektorja za CPVO na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, okoljske cilje iz 7. okoljskega akcijskega programa EU in njihov pomen pa mag. Radovan Tavzes, svetovalec na področju okolja. Vseskozi je med predavatelji in udeleženci tekla razprava.
1. oktobra je na temo vsebinjenja (scoping) Okoljskega poročila potekala delavnica, na kateri smo sodelovali tudi predstavniki mreže. Na predlog okoljskih ciljev in kazalcev ter tabelo možnih vplivov po posameznih področjih okolja smo podali tudi naše pripombe oziroma dopolnitve.
Namen CPVO je preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki imajo lahko pomembne škodljive vplive oziroma posledice na okolje in varovana območja, s čimer se uresničujejo načela trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive. Mehanizem zagotavlja vključitev trajnostnega razvoja v programe, ko so še odprte alternativne možnosti, in omogoča vključevanje javnosti, ki je zagotovljeno z Aarhuško konvencijo, z direktivo EU in vladno uredbo.
Kje se srečata gospodarstvo in okolje?
Tema letošnje letne konference mreže EEB (European Environmental Bureau) z naslovom »Gospodarska kriza, priložnost za okolje: pot k bolj zeleni Evropi«, ki je 18. oktobra potekala v Bruslju, je bila osredotočena na stičišče med gospodarstvom in okoljem. Nekatere od predstavitev iz konference se dostopne tukaj.
Prispevki so bili organizirani v 4 module: (1) Kako pospešiti prehod v zeleno gospodarstvo na kontinentu z omejenimi viri, (2) Promocija EU podnebne in energetske politike, ki upošteva ugotovitve podnebne znanosti, (3) Financiranje prehoda v trajnostnost in (4) kakšen je pravi okvir upravljana.
Mreža EEB (European Environmental Bureau) združuje preko 140 nevladnih organizacij v Evropi, ki večinoma delujejo na evropskih politikah. V Sloveniji so članice Umanotera, Inštitut za trajnostni razvoj in Društvo Temno nebo Slovenije.
Iz aktivnosti članic Mreže Plan B za Slovenijo
EBM: Odločitev o družbi brez odpadkov je na nas samih
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška v ponedeljek, 21. oktobra 2013, organizirali poseben dogodek, posvečen odpadkom. V Kinu Šiška so slovenski javnosti premierno kar dvakrat predstavili dokumentarni film Smeti (Trashed, 2012). Po drugi projekciji filma pa se je ob 20. uri, z uvodnim video nagovorom dr. Janeza Potočnika, Evropskega komisarja za okolje, pričela okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste. Glavna tema na okrogli mizi so bili seveda odpadki in kaj moramo v Sloveniji storiti, da bi dosegli cilj – družbo brez odpadkov. #zerowaste #trashed #smeti #ebm
Prireditev so odprli z napovedjo svežega slovenskega igrano-dokumentarnega filma o problematiki odpadkov na slovenskih tleh s poudarkom na plastiki – Plastik Fantastik, režiserja Uroša Robiča. Na okrogli mizi pa so sogovorniki poudarili, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magične rešitve ne obstajajo. Bistveno vlogo pri tem predstavlja naš odnos do okolja in pripravljenost spremeniti naše navade, kajti najprej moramo spremeniti način razmišljanja, nato pa sprejeti ustrezne odločitve in spremeniti naše ravnanje. Strokovnjaki nam lahko z naprednimi tehnologijami pri tem pomagajo, politični odločevalci nas morajo z zakonodajno podlago pri tem podpreti, a na nas samih je, da nekaj naredimo in spremenimo.
Na okrogli mizi je Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga, pohvalil Slovenijo, da je po uspešnosti recikliranja odpadkov v samem vrhu Evrope in povedal, da pri Snagi načrtujejo in izvajajo korake, s katerimi sledijo najboljšim. Tudi Joan Marc Simon, direktor Zero Waste Europe, opaža spremembe na bolje v primerjavi z njegovim obiskom Slovenije pred desetimi leti. Sežigalnicam odpadkov nasprotuje, takšnega mnenja pa je bil tudi Uroš Macerl, predsednik nevladne organizacije Eko krog. Po mnenju dr. Andreja Kržana, višjega znanstvenega sodelavca Kemijskega inštituta, pa je za ravnanje z odpadki pomembno izkoristiti napredne pristope in tehnologije, ki jih imamo na voljo. Hkrati je dr. Kržan poudaril, da je bistvenega pomena naš odnos – pripravljenost spremeniti naše navade in način, kako bomo dosegljive tehnologije uporabili. Okroglo mizo je z zaključno mislijo sklenil Joan Marc Simon, ki je povzel, da Slovenija lahko postane družba brez odpadkov le, če bodo združili moči politiki, strokovnjaki, industrija in posamezniki.
Greenpeace: Miroljubno protestiranje ni piratstvo
Greenpeace Slovenija se je s svojimi akcijami pridružil svetovnim pobudam za izpustitev 30 Greenpeacovih aktivistov in novinarjev, ki so jih ruske oblasti priprle po miroljubnem protestu 18. septembra na Gazpromovi naftni ploščadi. Skupaj z društvom Focus pa so zaradi odlomljenega delčka gorivne palice s tabletkami urana – tabletka se je morda izgubila med transportom od reaktorja do bazena z izrabljenim gorivom – v odprtem pismu upravo za jedrsko varnost vprašal tudi, ali bo revidirala soglasje za podaljšanje obratovanja JEK-a. #FreeTheArctic30
Spomnimo: miroljubni protest proti črpanju nafte, ki se je 18. septembra odvil na Gazpromovi naftni ploščadi, je ruska obalna straža prekinila s prekomerno silo, streljala proti aktivistom in jih nekaj odpeljala. Dan kasneje so pripadniki ruske obveščevalne službe s helikopterjem nasilno zasegli našo ladjo Arctic Sunrise in jo, skupaj z vso posadko, po večdnevnem plutju privlekli v Murmansk. Tam so aktiviste in dva novinarja priprli ter jih obtožili piratstva. Če bodo obsojeni, jim grozi 15 let zapora.
Več o aktivnostih Greenpeace Slovenija na njihovih socialnih omrežjih Facebook in Twitter.
ITR: Želimo višje cilje za zelenjavo, poljščine in sadje
Skupina za kmetijstvo Plana B za Slovenijo se tekoče vključuje v pripravo operativnega programa razvoja podeželja za 2014-2020. Ker je MKO v septembru močno “oklestilo” ciljne vrednosti in predvidena sredstva za ekološko kmetijstvo (v primerjavi s predlogom OP za javno razpravo iz julija 2013), smo predlagali sestanek. Sestanek je trajal 2,5 ure in je bil konstruktiven, tako da pričakujemo, da bodo naši predlogi upoštevani.
Tako smo se v sestavi “razširjenega” Plan B (Anamarija Slabe, ITR; Renata Karba, Umanotera; Gorazd Marinček, ZEK DPBK in Se-F, in kot gost tudi Matjaž Anžur, Zveza Ajda Demeter) 8. oktobra sestali z državno sekretarko za kmetijstvo Tanjo Strniša, direktorico direktorata za kmetijstvo Alenko Šesek ter Marjeto Bizjak in Sonjo Jurcan.
Predstavili smo svoje predloge za nove ciljne vrednosti za ekološko kmetijstvo, kjer smo zagovarjali bistveno povečanje ciljev za zelenjavo, poljščine in sadje, medtem ko nismo nasprotovali določenemu zmanjšanju cilja za celoten obseg EKO kmetijskih zemljišč (ki ga trenutno sestavlja 87 % travinja). Predlog smo utemeljili s projekcijo dosedanje rasti potrošnje ekoživil pri nas in dosedanje dinamike preusmerjanja. Nasprotovali smo tudi linearnemu zmanjšanju sredstev za plačila za ekološko kmetijstvo z julija predvidenih 66 mio EUR na 44 mio (vrednost v sedanjem sedemletnem obdobju), saj bi s tem dejansko zmanjšali letno porabo pod raven v letih 2011 in 2012.
Opozorili smo tudi na pomen malih kmetij za povečanje samooskrbnosti z ekopridelki ter njihov potencial za razvoj trajn(ostn)ih zelenih delovnih mest. Ponovno smo poudarili tudi, da za trajnosten razvoj ekokmetijskega sektorja niso nič manj kot plačila za ekološko pridelavo pomembni drugi ukrepi, še zlasti prenos znanja (ki ga je treba odpreti za vse NVO in prekiniti z dosedanjim monopolom javnih služb), podpore za promocijo in trženje, ekokmetom ustrezni ukrepi za investicije, idr. Zelo pomemben pa je tudi celoten nabor okoljskih in podnebnih ukrepov: da bodo dostopni ekokmetom, kjer je to le mogoče, in da med njimi ne bo takih, ki bi podpirali “farbanje na zeleno” (tak je npr. predlog ukrepa “pridelava zelenjave brez herbicidov”).
Anamarija Slabe, ITR, koordinatorka delovne skupine za kmetijstvo pri Planu B za Slovenijo
Pravni kotiček
pripravlja Senka Vrbica
Vlada je potrdila predlog novele Zakona o varstvu okolja
Vlada je na seji 10.10.2013 potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1F) in ga poslala v Državni zbor v nujni postopek. Predlog zakona je bil v javni obravnavi že konec leta 2012, Plan B pa je nanj podal številne pripombe in predloge, ki pa niso bili upoštevani. Ugotavljamo, da bodo nekatere spremembe zakona sicer dobrodošle, da pa je prišlo v času od javne razprave tudi do bistvenih sprememb besedila, ki so problematične.
Od predvidenih sprememb so dobrodošle predvsem naslednje:
1. Uvaja se postopek predhodne presoje, v katerem bo ARSO ugotavljal ali je za določen poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
2. Okoljskim nevladnim organizacijam bo olajšana pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Namesto petih let delovanja bodo sedaj potrebna le tri leta, odpravljen je tudi pogoj delovanja na območju celotne države. Za te spremembe smo si nevladne organizacije prizadevale že več let, žal pa je do sprememb prišlo zaradi opomina Evropske komisije.
3. Uvaja se Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja: Po ukinitvi Sveta za varstvo okolja iz Zakona o varstvu okolja se ponovno uvaja Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra. Prejšnji svet je imenoval Državni zbor, tega pa imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Trije člani so predstavniki okoljskih nevladnih organizacij.
4. Uvaja se zakonska prepoved geološkega shranjevanja CO2 na ozemlju Slovenije.
5. Uvaja se institut inšpekcijskega načrta, ki ga mora v zvezi z napravami kot mogočimi onesnaževalkami večjega obsega pripraviti inšpekcija, pristojna za okolje. Inšpekcija bo na podlagi inšpekcijskega načrta pripravljala programe za redne okoljske preglede, Predlog zakona vključuje v nadzor tudi carinske organe. Vprašanje pa je, koliko bo ta novost v smislu izboljšanja inšpekcijskega nadzora dejansko učinkovita, če je ne spremljajo hkrati tudi finančni in organizacijski ukrepi v podporo inšpekcijam.
6. Spreminja se sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki opušča državni načrt razdelitve emisijskih kuponov in ga nadomešča z dražba kot prevladujoči način in seznam naprav, ki lahko na podlagi predpisa EU pridobijo določeno količino emisijskih kuponov brezplačno do leta 2020 oz. 2027. Sredstva, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov, bodo predvidoma prihodek Podnebnega sklada kot proračunskega sklada države. Sredstva se bodo porabljala v skladu s programom, ki ga bo sprejela vlada, vseboval pa bo izvedbo ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami.
Ob hitrem pregledu besedila predloga zakona pa ni možno spregledati, da je v nekaterih delih bistveno drugačen od predloga, ki je bil v javni obravnavi, in sicer:
– črtajo se (pooblaščeni) izdelovalci okoljskih poročil (na podlagi 12. in 13. člena novele ZVO-1F) se spreminja 55. člen, črtajo pa se 56., 556a., 56b. in 56c. člen.). Spremembe zakona, ki so bile uveden z ZVO-1B v letu 2008 so spremenile dotedanji sistem izdelovanja okoljskih poročil, tako, da je namesto izdelave in revizije okoljskega poročila (ki jo je opravil okoljski izvedenec, ki je vpisan v imenik okoljskih izvedencev), uvedel sistem »kvalificiranih« izdelovalcev okoljskih poročil (revizijo pa ukinil). Izdelovalci okoljskih poročil so morali skozi ustrezen postopek izobraževanja pridobiti potrdilo o strokovni usposobljenosti (pooblastilo). Ministrstvo jih na podlagi tega vpiše v evidenco izdelovalcev, pooblastilo pa jim lahko ob določenih pogojih tudi odvzame. Za dejanski zagon novega sistema je bilo potrebno sprejeti nekaj podzakonskih aktov, ki niso bili sprejeti pravočasno, tako je bilo najkasneje v času od oktobra 2010 nezakonito stanje glede izdelovanja okoljskih poročil. Zadnji potrebni akt za uspešno uvedbo sistema pooblaščenih izdelovalcev okoljskih poročil je začel veljati 30.3.2013 (Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje ter preizkusu strokovnega znanja , Uradni list RS št. 22/2013). Nedvomno je bila taka ureditev dobrodošla in bi lahko bistveno prispevala h kvaliteti in nepristranskosti izdelovalcev okoljskih poročil. Zato predloga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da se odpravi celoten dobrodošel sistem, ki bi z vzpostavitvijo formalnega okvira sedaj lahko dejansko zaživel, nikakor ni mogoče sprejeti kot predloga, ki gre v korist varstvu okolja. Namesto tega je sedaj predlagano besedilo 55. člena le v smislu usmerjevalne funkcije ministrstva glede izdelovanja priporočil – ministrstvo bo spodbujalo zagotavljanje kakovosti okoljskih poročil tako, da bo objavljalo kataloge potrebnih znanj in smernic, po potrebi organizira usposabljanja in na svetovnem spletu vodi evidenco oseb, ki so izdela okoljska poročila.
– Spreminja se priglasitev za sodelovanje v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja (2. odstavek 64. člena in 3. odstavek 73. člena – glej 18. in 23. člen ZVO-1F) in sicer imajo nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu še naprej možnost vstopa v postopek. Rok za priglasitev je podaljšan iz 30 na 35 dni od objave javnega naznanila. Vendar pa je sedaj izrecno določeno, da se v primeru, ko je zahteva za vstop v postopek vložena izven tega roka, ta zavrže, pritožba zoper sklep pa ne zadrži njegove izvršitve. Domnevati je, da je ministrstvo to spremembo predlagalo zaradi primera Lafarge, ko sta dve nevladni organizaciji s statusom delovanja v javnem interesu za varstvo okolja Focus, društvo za sonaraven razvoj in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC priglasili svojo udeležbo v postopek pred javnim naznanilom (ki pa ga ARSO tekom celotnega postopka sploh ni izvedel in ignoriral zakonsko dolžnost javne naznanitve postopka), sodišče pa je vstop v postopke dopustilo z razlago, da je zgodnejši vstop možen. Torej gre predlagana sprememba v smeri, da bo nevladnim organizacijam preprečen vstop v postopek v primeru, ko bo ARSO ignoriral dolžnost javne naznanitve postopka.
– Pri okoljevarstvenem dovoljenju za druge naprave obveščanje javnosti in sodelovanje v postopku ni več možno za podaljšanje dovoljenja (84a. člen, 36. člen novele ZVO-1F): ureditev sodelovanja javnosti in možnosti vstopanja nevladnih organizacij v postopke je po 84a. členu že doslej čudaško urejena. Ministrstvo namreč v svetovni splet objavi javno naznanilo po postopku šele, ko prejme najmanj 5 zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca v skladu s predpisi o upravnem postopku. Po javnem naznanilu imajo možnost stopa v postopek vse osebe, ki lahko izkažejo pravni interes. To je bilo doslej predvideno za pridobitev, spremembo ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave. Po predlogu zakona pa to ne bo več možno za podaljšanje takega dovoljenja.
Res je, da se večina sprememb usmerjena tako ali drugače v uskladitev z direktivami ali pa v reševanje problemov glede katerih vodi Ek postopke zoper Slovenijo, vendar se pod okriljem nujnega postopka tako uvajajo nekatere »novosti«, ki ne bodo doprinesle k preglednosti postopkov in tudi ne k učinkovitosti sodelovanja javnosti.
Pomembnejše objave
Tokrat s strani MKO in ARSO.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje daje v javno obravnavo osnutek Odloka o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana. Rok za pripombe in predloge je do 11. 11. 2013.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje daje v javno obravnavo predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Rok za pripombe in predloge je do 4.11.2013
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje daje v javno obravnavo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Rok za pripombe in predloge je do 11.11.2013.
Agencija RS za okolje obvešča javnost, da je VIPAP VIDEM KŠKO, proizvodnja papirja in vlaknin d.d., Krško zaprosila za izdajo odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega. Vpogled v gradivo je mogoč od 7.10.2013 do 5.11.2013 v prostorih Upravne enote Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. V tem roku je možno dajati pripombe in predloge, nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave pa lahko podajo tudi zahtevo za vstop v postopek.
Agencija RS za okolje obvešča javnost, da je podjetje Plinovodi d.o.o. zaprosil za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina – Lucija na odseku Ajdovščina – Osp. Vpogled v dokumentacijo je mogoč od 8.10.2013 do 6.11.2013 na sedežu Upravne enote Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana. V tem roku je možno dajati pripombe in predloge, nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave pa lahko podajo tudi zahtevo za vstop v postopek.
Napovednik
Dan za okolje in prostor – pravna pomoč in znanje za lokalne organizacije
Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Mrežo za prostor jeseni organizira Dan za okolje in prostor v regionalnih stičiščih nevladnih organizacij. Nevladne organizacije in civilne iniciative ter drugi zainteresirani ste vabljeni, da se prijavite na pravno svetovanje in udeležite seminarja Osnove okoljske zakonodaje in prostorskega načrtovanja. Informacije in prijava na pic@pic.si.
Namen dogodka je približanje znanja in pravne pomoči s področja varstva okolja in urejanja prostora manjšim lokalnim nevladnim organizacijam, civilnim iniciativam in drugim zainteresiranim ter nuditi pomoč pri reševanju lokalne problematike s tega področja. Dne 3.10.2013 in 10.10.2013 je bil že uspešno izveden v sodelovanju z regionalnim stičiščem Grozd za Gorenjsko v Naklem in v sodelovanju z regionalnim stičiščem za osrednjo Slovenijo v Litiji.
V novembru pa bo Dan za okolje in prostor organiziran
– dne 7.11.2013 v sodelovanju z regionalnim stičiščem Primorske Rotunda v Kopru,
– dne 21.11.2013 v sodelovanju z regionalnim stičiščem za Srednjeposavsko regijo Prstan v Brežicah
– v drugi polovici novembra pa predvidoma še v sodelovanju z regionalnim stičiščem Savinjske regije.
Delavnica Upravljanje partnerstev različnih deležnikov za trajnostni razvoj
Partnerstva različnih deležnikov so prepoznana kot eden temeljev trajnostnega razvoja, hkrati pa sta vzpostavljanje in vzdrževanje takšnih partnerstev velik izziv, ki zahteva znanja in veščine za usmerjanje teh kompleksnih procesov. Udeleženci delavnice bodo spoznali veščine za podporo za uspešna partnerstva (kartiranje virov, pogajanja na osnovi interesov, obvladovanje odnosov, moderiranje, doseganje dogovora), del delavnice bo namenjen tudi analizi deležnikov in svetovanju pri komunikaciji, pripravi akcijskega načrta in komunikacijske strategije.
Delavnica bo 28. novembra 2013 od 9h do 13h v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana. Vabilo z dodatnimi informacijami in prijavnica bodo v začetku novembra objavljeni na spletni strani www.planbzaslovenijo.si, za prve informacije pišite na nina@umanotera.org.
