Uvodnik
TEŠ6 – spomenik padle demokracije
Napoved izredne seje Državnega zbora na temo projekta TEŠ 6, natančno leto dni po tistem, ko so v isti stavbi prižgali zeleno luč državnemu poroštvu, se je brala kot prvoaprilska šala namesto resna pobuda, ki bo projektu ter odgovornim ljudem nastavila potrebno ogledalo. To se je dalo slutiti že po nekaj minutah razprave na matičnem odboru, kamor zahajam vedno manj rada, ker s vsakim obiskom izgubim kanček upanja, da v njem sedijo ljudje, ki jih resnično zanima dobrobit celotne družbe in ne samo peščice izbranih.
Omemba številke 1.400 milijonov EUR bi vsakega normalnega smrtnika navdala z odkritim spoštovanjem, v izrečenem bi bilo slišati tudi nekaj strahu. A ne v Državnem zboru RS. Tam to številko nekateri omenjajo z nasmeškom na obrazu. In gre za številko, ki precej verjetno ne bo končna cena tega projekta – projekta, pri katerem se povezujejo politični akterji, ki se sicer glede pomembnih temah za državljane ne znajo ali nočejo povezati. A nehajmo se pretvarjati, da smo državljani v zgodbi pomembni. Pomembno je, da se ne bodo ugasnile luči in da ne izgubimo svoje suverenosti, kajne, gospod predsednik Borut Pahor? Namreč, to so bile vaše besede daljnega leta 2010. Leta, ko je bilo za projekt porabljenih »samo« nekaj deset milijonov EUR in je bila pot nazaj še zelo mogoča. Kajti že takrat so bili ekonomski, okoljski, zdravstveni ter drugi pomisleki enaki tem, ki jih danes nonšalantno izrekajo celo poslanci in poslanke. Nekateri so celo priznali, da so bili zavedeni in da ob zavedanju današnjih dejstev projekta ne bi nikdar podprli!
Če si nekateri poslanci in poslanke želijo na ta način očistiti vest, potem je naša naloga, da jim takšnega odpustka ne dovolimo. Še posebej zato, ker so na svoje mize, v svoje elektronske poštne predale ter tudi preko osebnih pobud bili s strani okoljskih nevladnih organizacij ter marsikatere druge ničkolikokrat opozorjeni, da se bo zgodilo natanko to, kar se dogaja sedaj.
Da se ekonomika ne bo izšla ter da je novelirani investicijski program 5 pripravljen površno in brez upoštevanja ključnih tveganj, smo opozarjali z neodvisnim strokovnim mnenjem, ki ga je pripravil dr. Kešeljević z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Že leta 2009 smo opozarjali, da je projekt fosilni mastodont, ki Slovenijo zaklepa v umazano prihodnost in zmanjšuje investicijski potencial slovenske energetike v čiste obnovljive vire, kot so hidroelektrarne. In ko pridemo do zdravstvenih posledic, ki jih ima kurjenje premoga, ne morem kaj, da mi ne zastane dih ob spominu, da smo z razkritjem družbenih stroškov ter s tem neupravičeno izgubljenih življenj, ki jih bo vzel TEŠ6, dobili v opozorilo pismo odvetniške pisarne Čeferin, češ da blatimo dobro ime Termoelektrarne Šoštanj !?!
In tako smo ponovno pri 16. juliju 2013, ko, roko na srce, moj um ni bil pripravljen poslušati niti minute več sprenevedanja, ki se je dogajalo v Državnem zboru. V hramu demokracije, kjer bi moralo prevladati družbeno dobro. Žal je tisti dan prevladovalo obrekovanje, obtoževanje in prelaganje krivde na vse enako krive. Ker nenazadnje, nobena politična stranka, ki danes sedi v Državnem zboru ali Vladi ne more reči, da si projekta ni želela. Na tak ali drugačen način so ga podprle vse. Če pa ga že niso na glas podprle, pa vsaj niso naredile nič, da bi ga zaustavile, preden je iz njega nastalo nov orkan, ki bo javne finance pahnil v spiralo še globljega pogrezanja. Kajti s tem, ko so odobrili državno poroštvo za ta projekt, so temu šaleškemu energetskemu gigantu podelili bianco menico, da na račun njihovih zgrešenih, koruptivnih in malomarnih rešitev danes pas zategujemo prav vsi.
In če niste dobro brali aktualnih novic, nam Vlada namenja nove reze. Ob trenutni situaciji bo projekt ustvarjal 50 milijonov EUR izgube. In ob tem se za konec vprašam, ali niso nove investicije namenjene temu, da ustvarjajo dobiček?
Nina Štros, vodja Greenpeace Slovenija
Aktualno v Planu B za Slovenijo
Objavljeno poročilo o zeleni proračunski reformi v Sloveniji
Največjih trenutnih izzivov naše države, npr. gospodarske krize in naraščanja brezposelnosti, bi se politika morala lotiti drugače kot doslej. Samo varčevanje in dvig splošnega davka nista dovolj – nujno je potrebna dolgoročna vizija, ki bo stimulirala zeleni razvojni preboj naše države. Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, ki ga je v okviru Plana B za Slovenijo pripravila Umanotera.
Kot navaja poročilo, je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Poročilo predlaga postopno odpravo okolju škodljivih subvencij, na področju davkov pa med drugim povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa.
V Umanoteri se zavedajo, da so z danes objavljenim poročilom ustvarjeni šele prvi temelji za ukinjanje okolju škodljivih subvencij. Poudarjajo, da sta zdaj na potezi vlada in parlament, da sprejmeta potrebne ukrepe, kar pa ne bo lahka naloga. »Pridobljenim privilegijem se njihovi prejemniki ne bodo odrekli tako zlahka,« opozarja direktorica Umanotere Vida Ogorelec in vladajočo koalicijo sprašuje, ali bo zmogla dovolj poguma, da bo svoj mandat zastavila za zagotavljanje javnega interesa in ne bo podlegla grožnjam in razkazovanju moči sektorjev, ki se že desetletja izmikajo prepotrebni preobrazbi.
V Umanoteri so pripravili tudi t.i. info grafiko, ki na preprost način ponazarja, kakšne priložnosti za slovenski proračun bi pomenila odprava okolju škodljivih subvencij.
Slabo izvajanje Aarhuške konvencije v Sloveniji
Plan B za Slovenijo je oddal pripombe in predloge na poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije v Sloveniji. Nevladne organizacije s področja varstva okolja, ohranjanja narave in urejanja prostora ugotavljajo predvsem, da je izvajanje konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuški konvenciji) v Sloveniji slabo.
Pretežno zadovoljiv je normativni okvir in deloma dostop do informacij in njegovo pravno varstvo, sicer pa v praksi vodila konvencije ne funkcionirajo dejansko, temveč le formalno in brez učinkov prizadevanj javnosti in nevladnih organizacij ob uporabi institutov, ki jih omogoča Aarhuška konvencija, ugotavljajo v Planu B za Slovenijo. Posebej problematičen pa je dostop do učinkovitih pravnih sredstev, opozarja Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Po njenih besedah je tako možno ugotoviti, da Slovenije izpolnjuje le del zahtev Aarhuške konvencije.
Med najpomembnejše pripombe in komentarje nevladnih organizacij spadajo: (1) pogoji za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja še vedno niso ustrezni, (2) posebej problematično je (ne) prepoznavanje vloge javnosti in nevladnih organizacij pri sprejemanju prostorskih načrtov, (3) reguliranih je več mehanizmov, ki omogočajo dostop do pravnih sredstev, vendar sodne in upravne prakse skoraj ni, (4) potrebno bi bilo bistveno večje osveščanje širše javnosti o okoljskih problemih, kar je tudi ena izmed osnovnih dejavnosti nevladnih organizacij, ki pa bi jo morala država finančno podpirati in (5) vlada ne omogoča sodelovanja nevladnih organizacij v procesih sprejemanja evropske politike in zakonodaje.
Predlog za vključitev nevladnih organizacij v Energetski zakon
Plan B je podal predloge k spremembam in dopolnitvam predloga Energetskega zakona v smeri večje vloge nevladnih organizacij pri oblikovanju dokumentov energetske politike in v postopkih izdaje energetskih dovoljenj. Še posebno so za možnost sodelovanja v postopkih izdaje energetskih dovoljenj zainteresirane organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.
Zakon o varstvu okolja namreč možnost vključevanja v postopke trem organizacijam omejuje le na nekatere postopke s področja varstva okolja. »Veliko boljša je ureditev Zakona o ohranjanju narave, ki omogoča društvom s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih,« pravi Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Organizacije Plan B za Slovenijo so v tem smislu že predlagale spremembo Zakona o varstvu okolja, nujno pa je širiti možnost vstopanja v relevantne postopke, kakor je tudi energetsko dovoljenje.
Aktualno v Sloveniji
Osnutek Strategije pametne specializacije
Sredi julija je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije potekala predstavitev Osnutka Strategije pametne specializacije Slovenije (SPS). Kot je zapisano na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gre za »raziskovalno – inovacijsko strategijo držav/regij za spodbuditev gospodarske rasti, gospodarsko transformacijo regij, strukturnih reform, oziroma prehod v nov model gospodarske rasti«. Strategijo je Evropska komisija postavila kot predpogoj za črpanje evropskih sredstev v bodoči finančni perspektivi.
V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki države oz. ministrstev, gospodarstva, univerz, znanstveno raziskovalnih inštitucij in tudi sindikatov je bilo na osnutek SPS izraženih precej kritik, med drugimi je bil zelo kritičen tudi državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. Po mnenju zbranih osnutek ni dovolj ambiciozen v inovacijsko razvojnem smislu, kar je posredno potrdila tudi GZS, ki vlogo SPS vidi predvsem v podpori obstoječi predelovalni industriji.
Pravni kotiček
Stop birokraciji
Stop birokracija.si je prenovljena spletna stran, namenjena boljšim predpisom in odpravi administrativnih ovir, na kateri lahko vsakdo predlaga tudi spremembe glede posameznih predpisov, postopkov ali ureditev, ki so vključeni v akcijski program »Minus 25«. Predlog se lahko po presoji moderatorja objavi na spletni strani, para tako tudi odgovor pristojnega ministrstva, če ga pripravi. Če ga ne, ga sistem opozori na dolžnost odgovora. Predloge lahko podajajo vsi kar v spletnem obrazcu.
Napovednik
Mentorstvo na področju spodbujanja vključevanja v civilni dialog za članice mreže Plan B
Mentorstvo je namenjeno usposabljanju članic mreže za sodelovanje v procesih odločanja. Izvedeno bo skozi vodenje organizacij pri njihovem vključevanju v izbran konkreten proces odločanja. V okviru mentorstva bodo obravnavane naslednje teme: nacionalni / evropski zakonodajni /odločevalski procesi, iskanje informacij, prepoznavanje in analiziranje akterjev, priprava stališč, predstavljanje stališč, strategija vplivanja na procese ipd. Mentorstvo izvaja Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Ima 10 letne izkušnje z delom na podnebno – energetski politiki.
Pravno svetovanje za nevladne organizacije
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru mreže Plan B za Slovenijo izvaja pravno svetovanja na področju varstva okolja za člane mreže ter druge nevladne organizacije in lokalne pobude s področja varstva okolja. Kontakt: 01 521 18 88 ali pic@pic.si .
