Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 41, junij 2013

19. junija 2013

Uvodnik

Odloči se, kaj boš delal v življenju, drugače se bo kdo drug odločil namesto tebe

Danes se mladi pogosto znajdemo v položajih, ko se počutimo nemočne. To je do neke mere razumljivo, saj nam o nemoči govorijo iz vseh smeri: državne in institucije Evropske unije prek medijev dnevno poročajo o porastu brezposelnosti tako niže kot visoko izobraženih mladih. Sodelavec Jonas Sonneschein je v prejšnjem uvodniku omenil, da je brezposelnih že 25 % mladih Slovencev in ta statistika še narašča. Plan A naše generacije, redna zaposlitev za nedoločen čas in lagoden obstoj do konca življenja, se nam je izneveril in morali bomo skovati svoj Plan B. Ključne besede za mlade Slovence bodo v bližnji prihodnosti trajnostni razvoj, opolnomočenje, aktivno državljanstvo, inovativnost, podjetništvo ter okoljska in socialna zavednost.

 

Večina mojih znancev je v položaju, ko se jim ni treba boriti za preživetje. Živijo pri starših ali pa jim ti pomagajo pri plačevanju stroškov. Namesto pritoževanja o brezizhodnosti položaja po raznih kavarnah lahko trenutno stanje prepoznamo kot unikatno priložnost za začetek dela na področju, ki nas resnično veseli. Znanje in izkušnje iz nekega področja so zagotovo prava kombinacija za pridobitev dobre zaposlitve; znanih mi je kar nekaj primerov, ko so ljudje zanimanje in prostovoljno delo na nekem področju pretopili v zavidanja vredne kariere. Ko nekaj znaš in zaupaš v svoje sposobnosti izgine tudi strah pred neznanim in veliko ljudi se počuti pripravljenih za samostojno poslovno pot.

Če želimo spremeniti situacijo, je potrebna vera v spremembe. V državni politiki je vse (ampak prav vse!) stvar dogovora, dogovori pa so rezultat lobiranja v ozadju in javnega mnenja. Zato je v demokraciji apolitično stališče mladih nesprejemljivo in škodljivo. Izgovori v stilu »ni nikogar, ki bi ga volil,« prav tako. Če nisi zadovoljen tem, kako se država vede do tebe in ne prepoznaš nikogar, ki se ti ga zdi vredno voliti, potem kandidiraj sam ali pa v to prepričaj prijatelja, za katerega meniš, da bo dober in pošten vodja.

Ključna beseda je aktivnost. Razmišljati je potrebno vsak dan znova in na vseh področjih. Le s konstantnim raziskovanjem in poizkušanjem lahko ugotovimo, kaj si v resnici želimo početi v življenju in kakšne družbe si želimo v prihodnosti. Pometanje le pred lastnim pragom je v trenutnih družbenopolitičnih razmerah nesprejemljivo. V nasprotnem primeru se nam bo zgodilo, da se bo naši prihodnosti namesto nas odločil nekdo drug in bomo čez 20 let nesrečno ugotavljali, da smo politične odločitve, ki se tičejo predvsem naše  generacije, prepustili starejši. Posledice ne najbolje izvedenih preteklih investicij na državni ravni bomo že tako v veliki meri plačali mi.

Nastopil je čas za spremembe. Zimski in pomladanski protesti so nakazali smer in bodo imeli dolgoročne posledice. Imamo vse potrebne možnosti in orodja, da postanemo produktiven in vpliven družbeni segment. Kar ustvarimo sami, veliko bolj cenimo od podarjenega, zato je za svetlo prihodnost Slovenije ključno, da mladi začnemo ustvarjati in soustvarjati svoja delovna mesta ter politične odločitve.

Boris Rantaša, Umanotera

 


Aktualno v Planu B za Slovenijo

Letno srečanje članic Mreže Plan B za Slovenijo

Na srečanju članic Plana B za Slovenijo – mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj smo se zbrali z namenom, da sprejmemo dopolnitve oziroma spremembe pravil, po katerih mreža deluje, se spoznamo s kandidatkami za članstvo v mreži in naredimo načrte za delovanje mreže naprej.

 

V prvem delu srečanja smo se ukvarjali s pravili delovanja mreže in v zvezi z njimi sprejeli sklepe. Predstavili sta se dve novi članici mreže: KED Smetumet in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, ki sta bili potrjeni kot novi članici mreže. Na delavnici so koordinatorji oziroma predstavniki delovnih skupin predstavili pregled dogajanja v preteklem letu: dejstva in dogodke ter spoznanja za naprej. Drugi del delavnice je bil posvečen vprašanju Kako naprej – tako v okviru delovnih skupin in mreže kot celote.

Srečanja so se udeležili predstavniki 15ih okoljskih nevladnih organizacij, članic mreže Plan B za Slovenijo. Mreža trenutno šteje 26 članic. Srečanje je moderirala Marjeta Novak, profesionalna moderatorka skupinskega sodelovanja.

 

Operativni program za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je 13. junija v Novem mestu organiziralo javno obravnavo Operativnega programa za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (v nadaljevanju Operativni program). Operativni program je osnova, ki bo služila za pripravo izvedbenih dokumentov v povezavi s skupno kmetijsko politiko EU, to je shemo neposrednih plačil in Programa razvoja podeželja  2014 – 2020. Rok za pripombe je 3. julij.

 

Operativni program kot strateške cilje razvoja podeželja kmetijstva in živilstva določa zagotavljanje prehranske varnosti, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostno rabo proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin ter zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja. Določa panožne in horizontalne ukrepe za doseganje strateških in razvojnih ciljev trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Financiranje Operativnega programa se bo izvajalo prek treh virov: neposrednih plačil, Programa razvoja podeželja in integralnega proračuna. Po javni razgrnitvi programa se bodo sestale sektorske skupine in izoblikovale čistopise posameznih delov programa, dokončno izoblikovala ga bo krovna delovna skupina, na koncu pa ga bo potrdil še Svet za kmetijstvo in podeželje.

V okviru dela ITR in Mreže Plan B za Slovenijo je Anamarija Slabe v razpravi izpostavila, da v predlogu OP manjka analiza rezultatov dosedanjih ukrepov (kakšne ukrepe smo izvajali zadnjih 10 let in kakšen je bil njihov učinek) in prioritizacija ciljev. Navedla je argumente za mnenje Mreže Plan B, da mora ekološko kmetijstvo biti ena od jasnih prioritet PRP do 2020. Predstavila je tudi ključne ukrepe za okrepitev ekološkega kmetijstva, zlasti vzpostavitev ustreznega sistema prenosa znanja, vlogo majhnih kmetij v razvoju zelenih delovnih mest, predlog za okrepitev povezovanja in sodelovanja tudi z neekonomskimi mehanizmi ter nujnost, da prekinemo s prakso “barvanja na zeleno” (primer predstavljanja integrirane pridelave potrošnikom).

 

Poročilo Zelena proračunska reforma v Sloveniji pred objavo

Sredi junija je bilo končano obsežno poročilo Zelena proračunska reforma v Sloveniji, ki med drugim prinaša prvi celostni pregled okolju škodljivih subvencij na področju energetike, transporta in kmetijstva v Sloveniji ter predlog specifičnih reformnih ukrepov na področju davčne in druge relevantne zakonodaje. Poročilo je bilo v presojo, pripombe in predloge posredovano vsem članicam mreže Plan B za Slovenijo in nekaterim uglednim strokovnjakom. Končno poročilo bo na spletni strani Plan B za Slovenijo objavljeno v drugem tednu julija, obširneje pa bomo v njem poročali v julijskih Novicah mreže Plan B za Slovenijo.


Iz dejavnosti članic mreže

Srečanje okoljskih NVO z ministrom za kmetijstvo in okolje

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan s sodelavci se je sredi junija sestal s predstavniki okoljskih nevladnih organizacij. Srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi nadaljnjih usmeritev ministrstva glede sodelovanja z NVO, ki delujejo na področju varstva naravnih virov.

 

Minister je kot prioritete ministrstva izpostavil črpanje kohezijskih sredstev EU, pospešeno reševanje števila sporov med Slovenijo in Evropsko komisijo, kot uspeh Slovenije pa izpostavil implementacijo območij Nature 2000 v Sloveniji. Poudaril je možnost sodelovanja okoljskih NVO pri aktualnih spremembah Zakona o varstvu okolja, ki ustanavlja institut Sveta za varstvo okolja, v katerem so predvideni tudi predstavniki okoljskih nevladnih organizacij. Državna sekretarka Andreja Jerina je udeležence srečanja pozvala k razmisleku in posredovanju morebitnih novih predlogov glede sofinanciranja delovanja okoljskih NVO in k aktivnemu sodelovanju pri pripravi dokumentov s področja okolja. V razpravi so predstavniki okoljskih NVOjev predstavili svoje poglede na sodelovanje z ministrstvom in izpostavili okoljske probleme, ki jih zaznavajo pri svojem delovanju.

 

 

Zaključena prva etapa Čiste zmage

Junija se je zaključila prva etapa projekta Čista zmaga – trajnostni športni dogodki, ki si je od začetka leta 2012 prizadeval za uveljavitev načel trajnostnega razvoja pri organizaciji športnih dogodkov v Sloveniji. Umanotera je v okviru projekta med drugim pripravila nabor kriterijev za trajnostne športne dogodke, sodelovala kot zunanji svetovalec pri petih športnih dogodkih v različnih slovenskih regijah, izvedla delavnice za organizatorje in sponzorje športnih dogodkov ter pripravila Priročnik za organizacijo trajnostnih športnih dogodkov. Ob predstavitvi priročnika se je ekipa Čiste zmage v Tivolskem gradu v Ljubljani na zaključni delavnici srečala s partnerji in organizatorji športnih dogodkov ter z mediji.

 

Kot je na brifingu za medije povedala vodja projekta Čista zmaga Gaja Brecelj, so v okviru projekta delali na treh stebrih: (1) sistematičnem delu z organizatorji in drugimi deležniki športnih dogodkov v Slovenji, (2) ozaveščanju širše javnosti o pomenu trajnostnih športnih dogodkov kot mediju, ki prispeva k dolgoročnim spremembam v delovanju posameznikov in organizacij ter (3) vpetosti trajnostnih športnih dogodkov v zakonodajni okvir oz. nacionalne in lokalne politike. Brecljeva je kot pozitivno zapuščino projekta izpostavila prvi slovenski priročnik s kriteriji za organizacijo trajnostnih športnih dogodkov, ki organizatorje vodi po tri-stopenjski shemi postopnega napredovanja. Prva stopnja vključuje ukrepe, za katere je potrebna predvsem organizatorjeva pripravljenost za delovanje. Izvedba ukrepov na drugi stopnji poleg organizatorjeve dobre volje zahteva določen finančni vložek. Ukrepi na tretji stopnji poleg organizatorjeve lastne angažiranosti in finančnega vložka zahtevajo še aktivno vključevanje ostalih deležnikov športnega dogodka (sponzorjev, lokalne skupnosti, dobaviteljev, udeležencev).

Ekipa Čiste zmage je tudi zaključni dogodek organizirala skladno z načeli trajnostnega razvoja. Udeležence dogodka so spodbujali k temu, naj v Tivolski grad pridejo z javnim prevozom, kolesom ali peš. Dogodek je iz naslova mobilnosti ogljično nevtralen, saj je Umanotera zanj kupila ogljično izravnavo. Odpadki, ki so nastali med pripravo in izvedbo dogodka, so bili dosledno ločeni na predpisane frakcije. Hrana in hladne pijače so bili v celoti slovenskega izvora, sezonski in ekološko pridelani, kava in čaj pa sta bila iz sistema pravične trgovine. Hrana in pijača sta bili postreženi v kozarcih, posodi in s priborom za večkratno uporabo ter z manjšim priborom, ki je bil odložen med organske odpadke.

 

37 prijav za projekt TESSI

Projekt Interreg III TESSI Poučevanje trajnosti v Sloveniji in Italiji, ki ga izvaja Slovenski E-  forum, že prinaša prve rezultate. Na povabilo organizatorjev je prispelo 37 projektov, od tega 19 iz Italije in kar 18 od slovenskih srednješolcev. Do jeseni bodo strokovne komisije ocenjevale izdelke in izbrale najboljše za zanimive in uporabne nagrade. Več na spletni strani projekta.


Pravni kotiček

Pomembne objave – Aarhuška konvencija in Zagotovimo si hrano za jutri

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v javno razpravo posredovalo poročilo o izvajanju Aarhuške konvencije (Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) v Sloveniji. Poročilo je pripravljeno v obliki odgovorov na vprašanja. Rok za pripombe in predloge je do 28. 6. 2013.

 

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v javno razpravo posredovalo Predlog Operativnega programa za izvedbo Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo si hrano za jutri«. Rok za podajanje pripomb in predlogov je 3.7.2013.

 

Kazniva dejanja zoper okolje – ekološka kriminologija

Strokovnjaki ekološke kriminologije, ki je veda v nastajanju, opozarjajo na naraščanje te vrste kriminalitete, saj se legalne možnosti za nadaljnje onesnaževanje ali izčrpavanje naravnih virov okolja zaradi vse večje družbene osveščenosti ožijo. Tedaj začne naraščati povpraševanje po nelegalnih storitvah. To povpraševanje vse bolj zadovoljujejo organizirane kriminalne skupine, opozarja Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Naš Kazenski zakonik ima celo poglavje namenjeno opredelitvi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine (332. člen do 347. člen).

 

Kot ekološko kriminaliteto je možno opredeliti ravnanje, ki je v nasprotju s (kazensko)pravnim varstvom okolja. Za učinkovito pravno varovanje okolja pa morajo biti taka dejanja tudi dejansko sankcionirana, sicer začne prevladovati razmišljanje, da je dobiček od take kriminalne dejavnosti mnogo višji kot verjetnost sankcioniranja. Te poudarke so avtorji izpostavili v knjigi Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja – multidisciplinarne perspektive, ki jo je izdala Fakulteta za varnostne vede v lanskem letu. Opozarjajo, da se je organizirana ekološka kriminaliteta v svetu najbolj uveljavila na šestih področjih: prepovedana trgovina z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, prepovedana trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski pas, nelegalno odlaganje, transport in trgovanje z različnimi vrstami strupenih, radioaktivnih in drugih odpadkov, nelegalno izsekavanje gozdov ter nelegalen, nenadzorovan in neprijavljen ribolov.

 


Napovednik

Mentorstvo na področju spodbujanja vključevanja v civilni dialog za članice mreže Plan B

Mentorstvo je namenjeno usposabljanju članic mreže za sodelovanje v procesih odločanja. Izvedeno bo skozi vodenje organizacij pri njihovem vključevanju v izbran konkreten proces odločanja. V okviru mentorstva bodo obravnavane naslednje teme: nacionalni / evropski zakonodajni /odločevalski procesi, iskanje informacij, prepoznavanje in analiziranje akterjev, priprava stališč, predstavljanje stališč, strategija vplivanja na procese ipd.

 

Mentorstvo izvaja Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Ima 10 letne izkušnje z delom na podnebno – energetski politiki.

 

Pravno svetovanje za nevladne organizacije

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru mreže Plan B za Slovenijo izvaja pravno svetovanja na področju varstva okolja za člane mreže ter druge nevladne organizacije in lokalne pobude s področja varstva okolja. Kontakt: 01 521 18 88 ali pic@pic.si .

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.