Uvodnik
Od javno finančne uravnoteženosti do trajnostnega razvoja
Slovenski parlament je z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo določil, da lahko od leta 2015 javna poraba preseže javne prihodke le v izjemnih primerih. Čeprav je uravnotežen proračun dobra novica za prihodnje rodove, ostaja velik dvom glede tega, kako bo proces uravnoteženja javnih financ v resnici izveden. Katere javne storitve bodo našim otrokom še vedno na voljo? Kako bodo zaslužili za preživetje? Trenutno je brez zaposlitve 25 % mladih, obeti pa niso dobri. Sprašujemo se tudi, v kakšnem stanju bo naše okolje? Suše in poplave so vse bolj pogoste, plodna kmetijska zemljišča vse bolj pozidana, izrabljamo lignit, kot da jutri ne obstaja.
Brez dvoma je uravnoteženje javnih financ potrebno, a hkrati mora Slovenija določiti nove razvojne prioritete. V nasprotnem primeru bo rezultat »varčevanje brez rasti«, nasprotje viziji trajnostnega razvoja, ki jo je z izrazom »blaginja brez rasti« predstavil Tim Jackson. Kampanja Za zeleni razvojni preboj je odprla prepotrebno javno razpravo. Zdaj je čas za razmislek o tem, s katerimi ukrepi zeleni razvojni preboj tudi doseči. Izobraževanje, inovacije in podjetništvo bodo imeli pri spremembah sicer ključno vlogo, a okvir za doseganje sprememb lahko postavi le vlada. Študija o zeleni proračunski reformi v Sloveniji (v prvem tednu junija bo objavljena na spletni strani www.planbzaslovenijo.si) dokazuje, da uravnoteženje javnih financ nikakor ni ovira za premik v smeri trajnostnega razvoja. Nujnost javnofinančnih reform omogoča tudi hitro izvedbo zelene proračunske reforme.
V letu 2011 so okolju škodljive subvencije v transportu, energetiki in kmetijstvu v Sloveniji skupaj znašale več kot 500 milijonov evrov. Postopna odprava teh subvencij bi pripomogla k uravnoteženju javnih financ in izboljšala konkurenčnost podjetij z nizkim okoljskim odtisom. Okoljski davki do zdaj pri reševanju problema energetske intenzivnosti slovenskega gospodarstva (ta je nad evropskim povprečjem) še niso bili dovolj učinkoviti. Priložnost za dodaten davčni prihodek in izboljšanje energetske učinkovitosti je npr. dvig davka na CO2 in trošarin. Pri tem pa je treba upoštevati tudi problem energetske revščine, ki v Sloveniji narašča. Priložnosti za podporo zelenemu razvojnemu preboju so tudi na strani izdatkov. Če bodo investicije usmerjene na področja sedmih programov zelenega razvojnega preboja in bodo imele “zelene” teme prednost pri programiranju evropskih skladov v prihodnji finančni perspektivi EU, ne bodo potrebna nobena dodatna finančna sredstva.
Dodatna davčna obremenitev dela (npr. krizni davek) bi še poslabšala naraščajočo brezposelnost, medtem ko bi imele dolgoročne zelene proračunske reforme precej manjši vpliv na zaposlovanje. Obdavčiti je potrebno “slabo”, podpreti “dobro”, in ne porabiti več, kot imamo! Morda ne bo tako lahko, kot se sliši, a je nujno, če želimo iz kratkoročne javno finančne uravnoteženosti stopiti na pot trajnostnega razvoja.
Jonas Sonnenschein, Umanotera
Aktualno v Planu B za Slovenijo
Odziv na prvi osnutek Programa državnih razvojnih prioritet in investicij
V zadnjih tednih je mreža Plan B za Slovenijo pripravljala odziv na prvi osnutek Programa državnih razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 2014- 2017 (t.i. DRPi). Na vabilo za posredovanje pripomb in predlogov se je odzvalo le nekaj članic mreže Plan B.
Osnutek dokumenta, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, bolj ali manj celovito vključuje vse programe zelenega razvojnega preboja. Zaradi nesrečne strukture dokumenta, ki je razdeljen na razvojne prioritete in investicijska področja, pa niso opredeljene jasne vrhovne razvojne usmeritve in dolgoročna vizija Slovenije. »Proces priprave DRPi stalno trpi zaradi dejstva, da nimamo sprejetih niti izhodišč za Strategijo razvoja Slovenije. Osnutek DRPi je za zdaj kot seznam želja, a v obdobju 2014-2017 bo imela Slovenija na voljo zelo omejena razvojna sredstva in vsega, kar je našteto v dokumentu, ne bo mogoče realizirati. Nujni pogoj za učinkovito porabo razvojnih sredstev je sprejetje jasnih strateških ciljev in oblikovanje povezanega nabora sinergijskih ukrepov za njihovo doseganje. Brez dolgoročne usmeritve obstaja nevarnost, da bodo razpoložljiva sredstva naložena nespametno ali celo na način, ki bo poslabševal konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter blaginjo ljudi,« poudarja Renata Karba iz Umanotere.
CNVOS je odzive nevladnih organizacij iz različnih področij delovanja združil v skupen dokument in ga 28. maja posredoval ministrstvu, kjer zdaj pripravljajo drugi osnutek DRPi. Končni DRPi naj bi bil sprejet do konca leta 2013.
Les kot razvojna priložnost v Regionalnem razvojnem programu Notranjsko – kraške regije
Sredi maja sta Slovenski E-forum in Regionalna razvojna agencija Notranjsko – kraške regije v Postojni pripravila posvetovanje na temo, kako izkoristiti naravno obnovljivo surovino les kot razvojno priložnost.
Uvodna predavanja so prispevali Franc Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o vsestranskih možnostih rabe lesa, Iztok Kovačič iz uprave Občine Šentrupert o lesu kot osnovi za razvojno vizijo občine Šentrupert in Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije o potencialih slovenskih gozdov. Po delavnici, v kateri so udeleženci prispevali usmeritve za regijski razvojni program, je rabo lesa v gradbeništvu predstavil Bruno Dujič iz podjetja CBD d.o.o.
Na delavnici so udeleženci razmišljali na temo štirih vsebinskih celot: gospodarjenje s posekanim lesom, predelava lesa, zelena javna naročila in znanje. Najpomembnejše poudarke iz omenjenih sklopov lahko preberete na spletni strani Slovenskega E – foruma. V zaključnih poudarkih so udeleženci našteli koristnost javnega nastopanja znanih osebnosti – promotorjev izdelkov iz lesa in kulture trajnostnega razvoja, poudarili pomen promocije gozdno – lesne verige in energetske prenove stavb, ki jo lahko izvajamo tudi z izolacijskim oblaganjem z lesom. Poudarili so tudi, da je zbiranje, reciklaža in razgradnja sekundarnega lesa poslovna priložnost.
Pripombe na predlog Uredbe o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditve državnega pomena
Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta oddali pripombe Ministrstvu za infrastrukturo in prostor na predlog »Uredbe o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena«, ker po njihovem mnenju prinaša dodatno zmedo in nejasnosti v že tako kompleksen in nepregleden sistem prostorskega načrtovanja, nujno potrebna jasna razmejitev med občinskim in državnim prostorskim načrtovanjem pa postaja nejasnejša.
Glavni razlog nejasnosti je v tem, da je večina načrtovalskih področij urejenih na način, da je predmet državnega načrtovanja tisto, kar je določeno z »državnim prostorskim strateškim aktom«. Ker tega dokumenta v Sloveniji še ni, moral pa bi biti sprejet že v letu 2007, bo po novem povsem nejasno, kaj je predmet državnega načrtovanja. Predlagatelji so tako predvsem zahtevali, da se postopek sprejemanja takega besedila uredbe ustavi , dokler ne bo sprejet državni prostorski strateški akt. Poleg opozorila na ponovno neustrezen postopek vključevanja javnosti v pripravo predpisa so podali še nekaj drugih pripomb.
V času objave teh številke novic sta Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor že prejela odgovor ministrstva, ki ga bodo v organizacijah preučili, zato več o tem v junijskih novicah.
Ukrepi za umirjanje prometa rešujejo življenja
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP), ki deluje v okviru Plana B za Slovenijo, in Skupini za mobilnost Mreže za prostor (MZP) pozivajo državo in občine, da pričnejo sistematično in odločno uvajati ukrepe za umirjanje prometa. V javni razpravi, ki je sledila hudi nesreči v Ljubljani (v njej sta v začetku maja umrli dve peški), je bila namreč po njihovem mnenju povsem spregledana vloga cestne infrastrukture, ki z ukrepi za umirjanje prometa dokazano preprečuje tovrstne nesreče ali pa njihove posledice znatno omili.
Najbolj ranljivi udeleženci v prometu so pešci in kolesarji, ki jih je potrebno zaradi možnosti hudih poškodb ali celo smrti ob trku z motornim vozilom še posebej zaščititi. To na več mestih omenja tudi Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Med drugim resolucija izpostavlja tudi potrebo po zagotovitvi varnega prometnega sistema, v katerem ima večjo vlogo tudi cestna infrastruktura, ki mora težiti k temu, da ljudje v nesrečah ne bodo umirali ali se telesno poškodovali.
»Zavedamo se, da neodgovornega in škodljivega vedenja posameznih udeležencev v prometu ni možno v celoti omejiti ali odpraviti. Zato se morajo nosilci odločanja poleg vzgoje, preventive, kaznovalne politike in ostalih varnostnih ukrepov bolj odločno osredotočiti na ukrepe za umirjanje prometa, ki samovoljo in nevarno vedenje posameznikov dokazano učinkovito preprečujejo,« pravijo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko in Skupini za mobilnost. Mestno občino Ljubljana in druge slovenske občine zato pozivajo, da takoj začnejo sistematično in odločno uvajati fizične ukrepe za umirjanje prometa. Enako velja tudi za strateške in izvedbene dokumente države. Od države in občin pričakujejo odziv in jasno stališče, kako nameravajo ukrepe izvajati.
Iz dejavnosti članic mreže
Kampanja podpisov proti lovu ogroženih vrst ptic
28 nevladnih organizacij je v okviru Spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen konec aprila začelo z zbiranjem podpisov proti lovu ogroženih vrst ptic. Poziv je nastal kot odgovor civilne družbe na aktualne predloge za spremembo Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob. Ti med drugim vsebujejo podaljšanje obstoječih lovnih dob in razširitev seznama lovnih vrst z osmimi vrstami ptic, ki so v Sloveniji zavarovane, kar pet od teh pa najdemo na Rdečemu seznamu ogroženih gnezdilk Slovenije.
Pobudniki kampanje ministra za kmetijstvo in okolje pozivajo, da se zavzame za odpravo lova ptic za zabavo in prepreči uvrstitev zavarovanih vrst med lovno divjad. Tomaž Mihelič, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, pojasnjuje: »Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje kljub nasprotovanju civilne družbe in velikemu medijskemu odzivu nadaljujejo s postopki spremembe lovskih predpisov. Obstoječi predlogi Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove in podjetja Erico d.o.o. so naravovarstveno in etično nesprejemljivi, zato jim v DOPPSu ostro nasprotujemo. Za lov na te vrste ni nobenega ekološkega razloga. Gre za vrste, ki ne delajo gospodarske škode in pri katerih umetno uravnavanje populacije ni potrebno, zato bi šlo pri lovu nanje zgolj za ubijanje za zabavo in osebno okoriščanje.«
Zaključek izobraževanja in podelitev priznanj Organizator podnebnega varstva
Slovenski E-forum je na zaključni slovesnosti ob prisotnosti evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika podelil priznanja udeležencem izobraževanja za organizatorje podnebnega varstva. Projekt CLIPMA (Training Course for Local Climate Protection Managers in Central Europe) – Organizator podnebnega varstva, je namenjen usposabljanju občinskih uradnikov, nosilcev političnega odločanja na lokalni ravni in strokovnjakov, ki delujejo na občinski ravni, za učinkovito vodenje lokalnih projektov na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Izobraževalni program se je odvijal v treh sklopih po dva dneva. Šestnajstim udeležencem iz občin Kranj in Novo mesto, iz Gorenjske lokalne energetske agencije, energetskim svetovalcem in podiplomskim študentom geografije so znanja posredovali ugledni znanstveniki in strokovnjaki. V 80-urnem izobraževanju so udeleženci izdelali tudi projektne naloge in uporabljali orodja e-učenja pri delu zunaj predavalnic.
Skupna ocena je, da je tak celovit pristop k obravnavanju podnebnih sprememb inovativna ponudba v sistemu vseživljenjskega izobraževanja in da lahko pomembno koristi predvsem na ravni občin, kjer se soočajo s strateškim prostorskim načrtovanjem in odločanjem za ukrepe, za kar velikokrat umanjka širok vsestranski način obravnavanja. Pri tem so tovrstna vsestranska znanja, ki jih je pridobil organizator podnebnega varstva, zelo koristna in v pomoč pri odločitvah v smeri trajnostnega razvoja. Organizatorji zato pripravljajo ponovitve letos jeseni in v prihodnjem letu. Več na spletnih straneh www.se-f.si in www.clipma.eu.
Pravni kotiček
Skromnost okoljske sodne prakse je povezana tudi s problemom stroškov
Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) določa, da imajo organizacije, ki izpolnjujejo posebne pogoje po notranjem pravu države, dostop do upravnih in sodnih postopkov, ki se nanašajo na okolje. Take organizacije so v Sloveniji nevladne organizacije (društva, zavodi in ustanove), ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja (trenutno jih je 16) in društva, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno jih je 28).
Poleg institucionalnih varuhov in izstopajočih posameznikov so te organizacije glavni varuhi okolja in narave. Zato imajo pravico »da podajajo ugovore v imenu varovanja okolja«. To pa včasih lahko storijo učinkovito le v ustreznih upravnih in sodnih postopkih, pravi Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC in dodaja: »Žal obstoječa zakonska določila tudi nevladnim organizacijam s pridobljenim statusom še ne omogočajo vstopanja v vse relevantne postopke, še vedno je prepogosto pomanjkanje pravnega interesa razlog za onemogočanje zainteresiranim organizacijam vstopanje v postopke. To bo potrebno spremeniti, kar je tudi eden izmed pomembnejših ciljev Plana B za Slovenijo.«
Tudi ob odpravi tega problema ostaja za tvorjenje kakovostne sodne prakse na področju varstva okolja in ohranjanja narave še stroškovna ovira. Aarhuška konvencija določa, da postopki ne smejo biti predragi, država pogodbenica pa mora preučiti možnosti za vzpostavitev ustreznih mehanizmov pomoči za odpravo ali zmanjšanje finančnih in drugih ovir za dostop do pravnega varstva. Zakon o brezplačni pravni pomoči sicer omogoča brezplačno pravno pomoč organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Ta možnost je nedvomno pomembna pravica, vendar pa ne odpravlja bistvenega problema – tveganja bremena stroškov nasprotne stranke, opozarja Senka Vrbica. V okolju neizoblikovane sodne prakse na tem področju to predstavlja preveliko tveganje za zagovornike okolja. »Menimo, da bi bila nujna ureditev stroškov na način, da se pomembno upošteva razmerje strank pri okoljskih zadevah. Vsekakor pa bi bil najbolj dobrodošel sistem, kot ga imajo v ZDA, Kanadi in Avstraliji – če je tožba sprožena v javnem interesu, tisti, ki postopek sproži, ni dolžan plačati stroškov nasprotne stranke, tudi če pravdo izgubi,« še pravi Vrbica.
Posvet »Canis lupus – pravni vidiki varstva volkov v Sloveniji«
Sredi maja je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani zaključni posvet »Canis lupus – Pravni vidiki varstva volkov v Sloveniji«. Na dobro obiskanem posvetu so študentje Pravne klinike za varstvo okolja iz Pravne fakultete v Ljubljani predstavili svoje ugotovitve glede pravnih problemov varstva volkov v Sloveniji in delo, ki so ga opravili za odpravo ugotovljenih problemov.
Študentje ugotavljajo, da varstvo volkov kot zaščitene zveri v Sloveniji ni urejeno skladno z Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva). Varstvo zaščitenih živali dobro ureja Zakon o ohranjanju narave, implementacijo same direktive pa predstavlja Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2004. Vendar pa uredba določa dodatni dve izjemi za odvzem volka iz narave, ki ju Habitatna direktiva ne predvideva. Situacija se je dodatno poslabšala leta 2005, ko je bil v Uredbo dodan člen, ki dopušča možnost odvzema živali iz narave na podlagi pravilnika, ki ga sprejme minister.
Odkar je odstrel volkov predviden s pravilnikom, zoper to ni več pravnih sredstev. Vsako leto tako minister sprejme kvoto za odstrel s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, zoper katerega je bilo že večkrat vloženo edino možno pravno sredstvo – pobuda Ustavnemu sodišču, ki pa je bila vedno zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa vlagateljev.
Glede sporne ureditve varstva volkov v Sloveniji je Evropska komisija lansko jesen že začela postopek zoper Slovenijo in postavila vladi določena vprašanja. Ker odgovor vlade ni v celoti in korektno pojasnil situacije v Sloveniji, so študentje pripravil dodatna pojasnila in jih posredovali Evropski komisiji. Prav tako so s svojimi stališči in predlogi naslovili pristojna telesa – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zavod za gozdove in Zavod RS za varstvo narave.
Umik sprememb Energetskega zakona iz zakonodajnega postopka
Vlada je umaknila« Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (2012-2430-0055)« iz zakonodajnega postopka. Predlagatelj bo pripravil nov Energetski zakon, ki naj bi na sodoben način urejal področje energetike ter v celoti uskladil vsebino zakona s pravom EU.
Napovednik
Letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo
Srečanje oziroma zbor članic mreže Plana B za Slovenijo bo potekal v 13. junija. Na srečanju se bodo udeleženci posvetili odprtim zadevam, ki so se pokazale v prvem letu delovanja formalne mreže, v drugem delu pa se bodo osredotočili na prihodnje delovanje mreže. Čas bo tudi za druženje in povezovanje članic. Na srečanje so vabljene tudi kandidatke za pristop k mreži.
KDAJ: 13. junij
KJE: posestvo Trnulja, Črna vas, Ljubljana
KONTAKT: Nina Tome, 05 907 13 34, nina.tome@umanotera.org
Mentorstvo na področju spodbujanja vključevanja v civilni dialog za članice mreže Plan B
Mentorstvo je namenjeno usposabljanju članic mreže za sodelovanje v procesih odločanja. Izvedeno bo skozi vodenje organizacij pri njihovem vključevanju v izbran konkreten proces odločanja. V okviru mentorstva bodo obravnavane naslednje teme: nacionalni / evropski zakonodajni /odločevalski procesi, iskanje informacij, prepoznavanje in analiziranje akterjev, priprava stališč, predstavljanje stališč, strategija vplivanja na procese ipd.
Mentorstvo izvaja Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Ima 10 letne izkušnje z delom na podnebno – energetski politiki.
{/sliders}
Pravno svetovanje za nevladne organizacije
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru mreže Plan B za Slovenijo izvaja pravno svetovanja na področju varstva okolja za člane mreže ter druge nevladne organizacije in lokalne pobude s področja varstva okolja. Kontakt: 01 521 18 88 ali pic@pic.si .
