Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 39, april 2013

25. aprila 2013

Uvodnik

Poziv vladi za zeleni razvojni preboj – foto session, potem pa tečemo dalje

Dan pred izidom teh novic smo se v imenu podpisnikov in partnerjev peticije Za zeleni razvojni preboj!, ki jo je objavila spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen, končno prebili do predsednice vlade in ji predali podpise in sporočila vladi.

 

Srečanje s premierko v nobenem pogledu ni bilo presežek, čeprav je njena stranka programe zelenega razvojnega preboja, ki smo jih v lanskem septembru lansirali s prispevkom za Strategijo razvoja Slovenije (SRS) 2014 – 2020 in objavili kot Plan B za Slovenijo 4.0, v skoraj neokrnjeni obliki uvrstila v svojo temeljno programsko listino Slovenija 2020. Akutna fiskalna kriza je pereča, finančna perspektiva 2014 – 2020 se vladi očitno zdi predaleč.

Termin za predajo poziva smo si – s presledkom nekaj tednov po objavi legendarnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je kompromitiralo prejšnjega premierja – prizadevali dobiti 4 mesece. A v tem času kampanje nismo prestavili v prosti tek. Programe zelenega razvojnega preboja in številne dobre prakse s terena smo predstavljali v medijih in glasilih, na delavnicah za pripravo regionalnih razvojnih programov, na dogodkih v občinah in različnih organizacijah. Zeleni razvojni preboj je zdaj deležen širokega družbenega konsenza kot vitalen program za izhod iz finančne, gospodarske in družbene krize.

Predsednica vlade si je vzela čas le za foto session, a mi tečemo dalje. Z mreženjem in spodbujanjem brsteče podrasti – zelenih občin, podjetij in organizacij. Nadaljujemo tudi z aktivnim sodelovanjem v vladnem procesu priprave in sprejemanja strateških razvojnih dokumentov. Do konca aprila (pa še kakšen dan ali dva v maju) lahko članice mreže Plan B in tudi druge organizacije na mrežni naslov info@planbzaslovenijo.si pošljete komentarje in predloge k vladnemu osnutku Državnega programa razvojnih prioritet in investicij (DRPi). Predstavniki v neformalni delovni skupini NVO za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 iz članic mreže Plan B – Anamarija Slabe, Marko Peterlin in Renata Karba – jih bomo posredovali v nevladno usklajevanje, ki ga bo koordiniral CNVOS, potem pa sredi maja Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Da ne bomo vedno samo udrihali po vladni strani, je ob tem vredno poročati, da so bili vsi programi zelenega razvojnega preboja ob podpori Ministrstva za kmetijstvo in okolje vsaj fragmentarno uvrščeni v osnutke dokumentov, ki so doslej ugledali luč sveta – Izhodiščih za SRS in DRPi. Za naš ambicioznejši cilj – da nizkoogljična, snovno in energetsko učinkovita družba postane krovna strateška usmeritev Slovenije, pa moramo še malo teči.

Renata Karba
članica Delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo,
predstavnica za področje varovanje okolja v neformalni delovni skupini NVO za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020,
vodja kampanje Za zeleni razvojni preboj! spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen


Aktualno v Planu B za Slovenijo

Odziv na pobudo o raziskovanju zalog premoga na območju Brnice

Okoljevarstvene organizacije in posamezniki, ki sodelujejo v pobudi Plan B za Slovenijo, protestirajo proti pobudi poslancev največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija za začetek postopkov za vzpostavitev novega rudnika premoga v Brnici pri Hrastniku. Zato so na predsednico vlade Alenko Bratušek, ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika, ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, podpredsednika PS  Roberta Goloba, generalnega direktorja Holdinga slovenskih elektrarn Blaža Košoroka ter na oba pobudnika, poslanca Pozitivne Slovenije Barbaro Žgajner Tavš in Jožeta Velikonjo, naslovili odprto pismo. V pismu jih pozivajo, naj zagovarjajo razvojne projekte, ki so v skladu s razumnim in trajnostnim razvojem Slovenije.

 

Električna energija, ki jo pridobimo s kurjenjem premoga, izmed vseh načinov pridobivanja električne energije prinaša največ izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida na enoto pridobljene energije. »Če priznavamo resnost podnebnih sprememb, je zato premog na prvem mestu med fosilnimi gorivi, katerih uporabo moramo bistveno zmanjšati. Namera o odpiranju novega rudnika, ki izhaja iz poslanske pobude Pozitivne Slovenije, je iz tega vidika popolnoma nesprejemljiva,« so zapisali v pismu.

Pobudniki novega rudnika trdijo, da bi projekt novega rudnika premoga »pomenil novo razvojno priložnost za regijo«. Združeni v pobudi Plan B za Slovenijo poudarjajo, da trendi v naprednih državah dokazujejo prav nasprotno, saj je preobrazba energetskega sektorja v večjo učinkovitost s prehodom na obnovljive vire vodilna usmeritev in gospodarska priložnost. Hkrati je premogovna industrija za zdravje lokalnega prebivalstva ena izmed najbolj škodljivih dejavnosti, kar jih obstaja. »Zagovarjanje novega rudnika v imenu koristi lokalne skupnosti je enostavno nemoralno«, opozarjajo.

 

Pomembnost skupne in celostne obravnave vprašanj trajnostnega razvoja in razvojnega sodelovanja

Mreža slovenskih razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij – SLOGA in mreža Plan B za Slovenijo sta Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje posredovali skupno pismo glede skupne in celostne obravnave vprašanj trajnostnega razvoja in razvojnega sodelovanja po letu 2015.

 

V pismu so odločevalce pozvali, naj o prihodnosti razvojnega sodelovanja in trajnostnega razvoja razmišljajo celostno, saj so države sveta medsebojno tako povezane, da parcialne rešitve ne morejo več privesti do zadovoljivih rešitev. Skladno s tem načinom razmišljanja so ministrstvi, odgovorni za sprejemanje odločitev z omenjenih področij, pozvali k sprejetju enotnega stališča na ravni EU, ki bo najboljša popotnica za oblikovanje univerzalnega okvira za obdobje po letu 2015 v okviru OZN.

 

Forum za zeleni razvojni preboj obalno kraške regije

Zeleni razvojni preboj predstavlja učinkovit in trajnostni odgovor na vedno bolj nevzdržne ekonomske, socialne in okoljske razmere. Za obalno-kraško regijo, ki se enako kot druge regije srečuje z mnogimi perečimi problemi, velja, da ima mnogo neizkoriščenih potencialov za zeleni preboj. Za aktivacijo teh potencialov bi bilo v prvi vrsti nujno potrebno okrepiti razvojno sodelovanje med različnimi lokalnimi in regijskimi deležniki ter pripraviti kakovostne usmeritve in projekte.

 

To so glavni zaključki regijskega razvojnega foruma »Izzivi ekološkega kmetijstva, lokalne samooskrbe in socialnega podjetništva za zeleni razvojni preboj Obalno-kraške regije«, ki je v organizaciji Mreže Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Zavodom Eko-Humanitatis, Središčem Rotunda, Univerzo na Primorskem/FHŠ Koper in Slovenskim forumom socialnega podjetništva v začetku aprila potekal v Kopru.

Na forumu je nastopilo deset predavateljev, ki so iz različnih zornih kotov predstavili trende na področju zelenega razvoja, s poudarkom na ekološkem kmetijstvu in socialnem podjetništvu ter vlogi oz. pomenu nevladni organizacij  pri zelenem razvoju. Tako so predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje predstavili trende in usmeritve na področju ekološke kmetijstva in socialnega podjetništva. Ukrepi ministrstva bodo v prihodnje usmerjeni predvsem v povečanje tržne ekološke pridelave in predelave ter spodbujanje trženja ekoloških živil s poudarkom na povezovanju in skupnem nastopu pridelovalcev. Pripravljajo tudi »Akcijski program razvoja socialnega podjetništva na podeželju«, ki bo usmerjen predvsem v povezovanje socialnega podjetništva z ekološko proizvodnjo hrane, zaposlovanje posameznih skupin socialno izključenih in vzpostavljanje med-generacijskih centrov na podeželju.

Stanje in potenciale na področju ekološke pridelave in socialnega podjetništva v regiji je predstavil Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis. Ekološko kmetijstvo se v obalno – kraški regiji hitro razvija, predvsem na račun preusmerjanja oljkarjev v ekološko pridelavo. Obseg ekološke pridelave tržno najbolj zanimivih živil pa je kljub dobrim naravnim pogojem še zelo nizek. Prav ekološka pridelava in predelava predstavljata največji potencial z vidika razvoja socialnega podjetništva na podeželju.

 

Četrta delavnica za pripravo regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije

V Ljubljanski urbani regiji poteka priprava temeljnega razvojnega dokumenta za obdobje 2014-2020 – Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije. Na delavnici na temo trajnostne mobilnosti, ki je potekala v začetku aprila, so bile predstavljene pretekle in tekoče aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti, ki potekajo na ravni regije, in ki predstavljajo izhodišče za razmislek o nadaljnjih ukrepih.

 

Drugi del delavnice je bil namenjen identificiranju ciljev, prioritet in projektov s področja trajnostne mobilnosti kot osnova za razvojno usmeritev Ljubljanske urbane regije v naslednjih sedmih letih. Sklepi delavnice so, da so prioritetna področja priporočil za razvoj trajnostne mobilnosti: (1) integrirano prostorsko planiranje in ureditev prometa, (2) uvedba »mobilnostnih menedžerjev« v podporo medobčinskim integracijam, (3) optimizacija javnega potniškega prometa, in (4) infrastrukturna podpora trajnostni mobilnosti.

 

Delavnica zelena proračunska reforma

Umanotera je sredi aprila organizirala delavnico za članice mreže Plan B o možnostih zelene proračunske reforme v Sloveniji. Sedanji proračunski primanjkljaj – ne glede na to, da predstavlja grožnjo – je tudi okno priložnosti za opuščanje nekaterih okolju škodljivih subvencij in za reformo okoljskih davkov.

 

Največ razprave se je na delavnici razvilo glede trošarina za dizelsko gorivo in subvencij za prevoz na delo dnevnih migrantov. Udeleženci so se strinjali, da bi predlogi reform morali izpostaviti priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in pomeniti odziv na naraščajočo problematiko energetske revščine.

Umanotera bo konec maja pripravila podobno delavnico za študente ljubljanske univerze. Kontaktna oseba pri Umanoteri za dodatne informacije je Jonas Sonnenschein (jonas@umanotera.org).

 


Pravni kotiček

Nevladne organizacije uspele pred Ustavnim sodiščem

Ustavno sodišče je odločilo o začasnem zadržanju glavnine 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju. Pobudo Ustavnemu sodišču so vložile nevladne organizacije Plana B za Slovenijo in Mreže za prostor (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Umanotera, Slovenski E-forum, Focus, IPoP – Inštitut za politike prostora, Zavod Metro SR, Mariborska kolesarska mreža, Zavod Tovarna).

 

To pomeni, da občine ne bodo več mogle po 29. členu sprejemati sklepov o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč, dokler o tem Ustavno sodišče ne odloči dokončno. Tak sklep sodišča je bi sprejet soglasno in zadeva bo obravnavana »absolutno prednostno«. Razlog, da je sodišče ugodilo predlogu pobudnikov za začasno izvrševanje omenjenega predpisa je bil, da se s tem lahko prepreči nastop težko popravljivih škodljivih posledic. Čeprav občine do končne odločitve ne bodo mogle širiti območij stavbnih zemljišč po tem posebnem postopku, so te škodljive posledice manjšega pomena od tistih, ki bi nastale, če bi se izvrševanje izpodbijane zakonske ureditve kljub morebitni protiustavnosti določb nadaljevalo.

Pomembnost te odločitve je ne samo vsebinska, temveč za nevladne organizacije tudi procesna, saj je z odločitvijo o začasnem zadržanju Ustavno sodišče pobudnikom priznalo pravico do take pobude oziroma implicitno organizacijam priznalo pravni interes. Še posebej je to pomembno na področju prostorskega načrtovanja, kjer ni nobenih pravnih sredstev v samem postopku prostorskega načrtovanja. S stališča varstva okolja in urejanja prostora pa je odločitev pomembna, da se ne bo delala nadaljnja škoda z nekontrolirano širitvijo pozidav mimo prostorskih načrtov, zgolj na podlagi sklepa občinskega sveta in ob soglasju (oziroma molku) Ministrstva za infrastrukturo in prostor in Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

 

Študentje okoljske pravne klinike poslali pismo Evropski komisiji glede varstva volkov

Študentje Okoljske pravne klinike, ki je bila v študijskem letu 2012/2013 izvedena kot pilotni projekt, zaključujejo z delom. Klinika je v sodelovanju med Pravno fakulteto, katedro za mednarodno pravo, Inštitutom za javno upravo in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC svoje delovanje usmerila na zaščito volkov v Sloveniji.

 

Študentje so na Evropsko komisijo naslovili pismo, s katerim so želeli opozoriti komisijo na dejansko stanje populacije volkov v Sloveniji in neustrezno pravno reguliranja tega. Evropska komisija je namreč konec lanskega leta naslovila na slovensko Vlado več vprašanj glede ohranjanja ugodnega stanja  volkov, na katerega je Vlada RS odgovorila. Študentje so na več mestih pomanjkljiva in nezadostna pojasnila Vlade obširno dopolnili in argumentirali ter opozorili na pravne ureditve odstrela volka.

Študentje pa so obrnili tudi na nacionalne institucije, ki sodelujejo pri odločanju o odstrelu volkov. Tako so posredovali pisma Zavodu za gozdove in Zavodu za varstvo narave, ki podajata strokovno mnenje za sprejem Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, s katerim se vsako leto določi število osebkov volka za odstrel. S strokovnimi argumenti so pokazali na nepravilnosti in nedoslednosti v njihovih stališčih, predvsem pa opozarjali na neskladje naše zakonodaje z evropsko, do katere prihaja zaradi sprejetja omenjenega pravilnika. S pismom Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so podali pripombe na obstoječo zakonodajo, predvsem na neskladnost Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in omenjenega pravilnika s Habitatno direktivo ter na neskladnost postopka sprejemanja pravilnika z Aarhuško konvencijo. Ministrstvu so podali tudi pobudo za umik pridržka k Bernski konvenciji. Študentje pa so pripravili tudi pobudo Ustavnemu sodišču glede nezakonitosti in neustavnosti uredbe in pravilnika, ki sta podlaga za letni odstrel volka.

Ob zaključku letošnje okoljske pravne klinike bo na Pravni fakulteti v Ljubljani predvidoma 21.5.2013 organiziran posvet o varstvu volkov v Sloveniji, na katerem bodo predstavljene ugotovitve študentov pravne klinike ter odprt prostor za širšo razpravo o tej temi.

 

Letno poročilo Računskega sodišča

Računsko sodišče že izdalo Letno poročilo za leto 2012. V tem letu je opravilo med drugim tudi revizijo upravljanja z gozdovi,  zanimiva pa je bila tudi revizija Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo. Gre za ponovljeno revizijo na že opravljeno v letu 2007. Ugotovitve kažejo, da se od tedaj stanje ni bistveno spremenilo. Računsko sodišče meni, »da predlagatelji zakonov pripravo analize učinkov predlaganih predpisov še vedno prepogosto obravnavajo bolj kot administrativno obveznost in ne kot pomoč oziroma oporo pri pripravi kvalitetnejših predpisov, s katerimi bo dejansko dosežen določen cilj.«

 

Končana je tudi revizija Uspešnost  varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo v kateri je Računsko sodišče ugotovilo, da »Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v letu 2010 niso bili uspešni pri varovanju kmetijskih zemljišč.«

Vsekakor se Računsko sodišče v svojih revizijah obravnava smotrnost porabe javnih sredstev za dosego želenih in potrebnih družbenih ciljev, čemur javna sredstva tudi služijo, zato so njihova poročila tudi za okoljske nevladne organizacije nujno in koristno branje oziroma vir informacij.

 

Objavljen osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je marca objavilo osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa. Osnutek programa po besedah Senke Vrbica iz PIC še vedno v preveliki meri izraža namero po novogradnjah, ne pa toliko po obnovi in razvijanju »nelastniških« oblik zagotavljanja stanovanja.

 

Posebej problematično je po njenem mnenju naslednje besedilo (str. 30): »Ker bo lokalni/regionalni sklad za stanovanjsko oskrbo v najmanj polovični javni lasti in bo deloval v javnem interesu pod neposrednim nadzorom  in tudi upravljanjem javnega sektorja, bosta sklad in občina lahko sodelovala tudi tako, da bo sklad v dogovoru z občino kupil določena kmetijska zemljišča, občina pa bi jim bo potem spremenila namembnost. Na ta način se bo lokalni/regionalni sklad kot investitor v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu izognili porastu cene zemljišča ob spremembi namembnosti in vsem špekulacijam s tem v zvezi, kar bo omogočilo doseganje nižjih cen stanovanj.«

 

Pomembne objave

V javni razpravi je osnutek Uredbe o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Javna razprava je odprta do 15.5.2013.

 

Agencija RS za okolje je objavila javno naznanilo, da je Kemis d.o.o. z Vrhnike zaprosil  za okoljevarstveno soglasje za poseg obdelave nevarnih odpadkov na dveh zemljiščih na Vrhniki. Do 22.5.2013 je možen vpogled v vso dokumentacijo (vloge, poročilo o vplivih na okolje, osnutek okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja) ter podati svoje pripombe.

 


Napovednik

Mentorstvo na področju spodbujanja vključevanja v civilni dialog za članice mreže Plan B

Mentorstvo je namenjeno usposabljanju članic mreže za sodelovanje v procesih odločanja. Izvedeno bo skozi vodenje organizacij pri njihovem vključevanju v izbran konkreten proces odločanja. V okviru mentorstva bodo obravnavane naslednje teme: nacionalni / evropski zakonodajni /odločevalski procesi, iskanje informacij, prepoznavanje in analiziranje akterjev, priprava stališč, predstavljanje stališč, strategija vplivanja na procese ipd.

 

Mentorstvo bo izvajala Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Ima 10 letne izkušnje z delom na podnebno – energetski politiki.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.