Uvodnik
Tudi manjši štejejo
Počasi sem vstala, na dušek zdrdrala svoje ime, globoko vdihnila in za odtenek manj pogumno pred več deset neznanci prvič javno izgovorila ime organizacije. ZOOPI. Zavod za otrokom in okolju prijazno igro. Pogledi navzočih niso dajali misliti, da zveni hecno, če ne morda celo malo nerodno. Ravno obratno, že med prvim odmorom med delavnicami, kamor smo bile povabljene članice Plana B za Slovenijo, da bi se dogovorile o strategiji delovanja mreže, so k meni začeli prihajali ljudje z idejami za sodelovanje. Takšen je bil začetek odnosov neke male nevladne organizacije brez zaposlenih in brez sofinancerjev, vendar s prodornimi idejami, z večjimi, izkušenejšimi organizacijami za trajnostni razvoj, ki so bile pripravljene priti naproti.
Začetki pač znajo biti burni, polni navdušenja, vendar tudi milih pogledov, željnih izkušenj drugih, ki so že uspešno pognali prve poganjke. Pomoč mreže kot tudi posameznih članic Plana B pa ni bila le deklarativne narave, segla je mnogo dlje, kot smo si sploh upali želeti. Spoštovanje je najmanj, kar lahko človek občuti, ko ima pravico glasovanja kot vsi ostali in večji, ko njegovo mnenje ni le slišano, ampak je kljub majhnosti in nerodnosti zaprošen, da izrazi svoje potrebe, želje ter v skladu s svojimi zmožnostmi ponudi pomoč ostalim.
Neprecenljive so bile izkušnje, ki smo jih pridobili preko brezplačnih individualnih svetovanj s področja financiranja nevladnih organizacij ter strateškega načrtovanja dela. Obojega smo bili deležni kot člani Plana B. Svoja stališča smo večkrat izrazili v obliki peticij, sodelovali pri nastajanju nekaterih strateških dokumentov na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, bili povabljeni na srečanja z ministri ter v različne delovne skupine. Morda naši prispevki niso bili izdatni, vendar smo bili soustvarjalci. Še vedno smo, saj vemo, da skupaj zmoremo več.
Zato le naj zveni patetično, vendar gre največja zahvala Umanoteri, ki koordinira mrežo Plan B, da ta ne služi le sama sebi, pač pa je zgled participativnega delovanja tudi drugim mrežam. Takoj za njo so druge članice, ki so v zadnjih dveh letih bistveno vplivale na delovanje ZOOPI. Hvala Maji iz Slovenskega E-foruma za idejo in spodbudo o izmenjavi igrač, ki v veselje mnogih otrok in staršev živi že drugo leto. Njene prve izvedbe so bile manj negotove ob pomoči Ekologov brez meja, ki so sodelovali z izmenjavo otroških oblačil. Prostor za izvedbo nam je še vedno brezplačno na voljo v Okoljskem centru, čemur se moramo poleg pomoči s promocijo dogodkov prav tako zahvaliti članstvu v mreži. Pred kratkim smo skupaj z organizacijo CIPRA Slovenija (hvala, Anamarija za povabilo k sodelovanju) zasnovali projekt po načelih gozdne pedagogike in zdaj že komaj čakamo, da se skupaj z otroci zapodimo v gozd. In za konec – pravkar ponosno zaključujem uvodnik v novice Plana B – torej tudi manjše iniciative na področju trajnostnega razvoja štejejo!
Nina Prešlenkova, ustanoviteljica ZOOPI
Aktualno v Planu B za Slovenijo
Pismo mandatarki: zeleni razvojni preboj in zelena davčna reforma za izhod iz krize
Mreža Plan B za Slovenijo in spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen sta mandatarko Alenko Bratušek in vodje strank nove koalicije ob koalicijskih pogajanjih sredi marca pozvali, naj priprava Strategije razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014 – 2020 postane ena od prednostnih nalog nove vlade. »Programsko naj se SRS 2014 – 2020 usmeri v programe zelenega razvojnega preboja, ki naj bodo tudi vključeni v koalicijsko pogodbo,« pravijo nevladne organizacije. Hkrati so v pismu opozorile na pomen izvajanja partnerskega načela pri sprejemanju SRS 2012 – 2014 in mandatarki podale sistemski proračunski predlog – usmeritev v zeleno davčno reformo kot osrednjo strategijo za fiskalno okrevanje.
SRS 2014 – 2020 naj po besedah nevladnih organizacij začrta uporabo razvojnih sredstev iz evropskih skladov za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe, ki bodo Sloveniji omogočili, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške priložnosti. Med njimi so tudi programi zelenega razvojnega preboja: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem. Ti programi naj bodo sistemsko podprti z zeleno davčno reformo, ki obenem predstavlja tudi mehanizem za uravnoteženje proračuna in je alternativa dvigu neposrednih davkov. »Nastajajoča vlada ima priložnost, da s programsko usmeritvijo v zeleni razvojni preboj ter s sprejetjem zelene proračunske reforme kot osrednje strategije za fiskalno okrevanje začrta pot naše države iz krize,« so zapisale nevladne organizacije.
Posvet učinkovita raba in obnovljivi viri energije v RRP Južna Primorska 2014 – 2020
Sredi marca sta Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo in Regionalni razvojni center Koper v Kopru pripravila posvet o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije v RRP (regionalnem razvojnem programu) Južna Primorska 2014 – 2020. Deset zaključkov posveta postavlja organizacijska in vsebinska izhodišča, kako trajnostno energetiko, upoštevajoč krajevne vire in prehod v nizkoogljično družbo, zapisati v razvojne programe in čim več udejanjiti do leta 2020. Zaključki posveta tukaj.
Vključevanje NVO v pripravo RRP za Obalno-kraško regijo
Z namenom aktivnega sodelovanja in vključevanja nevladnih organizacij (NVO) v pripravo nastajajočega Regionalnega razvojnega programa (RRP) je bila v letu 2012 oblikovana »Mreža NVO Obalno-kraške regije«. V mrežo je trenutno včlanjenih okoli 30 članic. V organizaciji Regionalnega razvojnega centra Koper (RRC Koper) po posameznih vsebinskih področjih (infrastruktura, človeški viri, gospodarstvo, razvoj podeželja in naravni viri) potekajo regijske delavnice, katerih namen je identifikacija stanja, problematik in razvojnih potencialov.
V sodelovanju RRC Koper, Mreže Plan B in Zavoda Eko-Humanitatis sta bili organizirani dve delavnici na temo razvoja podeželja in kmetijstva ter naravnih virov. Na delavnicah so predstavniki NVO, javnih zavodov, Univerze in razvojnih organizacij skupaj pripravili podlage za razvojne usmeritve na navedenih področjih. Pri kmetijstvu je glavni poudarek na spodbujanju ekološkega kmetijstva in ostalih shem kakovosti (predvsem označba zaščitenega porekla), neposrednih oblik trženja živil, oblikovanja skupnih blagovnih znamk, prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, iskanju rešitev povezanih z namakanjem kmetijskih površin ter povezovanja kmetijstva s turizmom in socialnim podjetništvom. V okviru delavnice na temo naravnih virov so bili izpostavljeni zlasti problemi povezani z ravnanjem oz. odnosom do (za)varovanih območij in naravnanih vrednot ter pomanjkljivim celostnim upravljanje z vodami in zavarovanimi območji oz. parki (tudi s strani lokalnih skupnosti). Kot ključna potenciala sta bila izpostavljena vzpostavitev Geoparka Kras in aktivnosti povezane s porečjem Dragonje, ki bi lahko privedle do aktivne trajnostne revitalizacije zaledja Istre.
NVO si želijo, da bi bile aktivno vključene v nadaljnje razvojne aktivnosti in projekte, povezane z razvojem podeželja, kmetijstva in naravnimi viri. Zato se bodo v naslednji fazi priprave RRP-ja trudile okrepiti razvojno sodelovanje z ostalimi deležniki.
Delavnica za pripravo RRP Ljubljanske urbane regije 2014-2020
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je konec marca v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj in Umanotero pripravila regijsko delavnico za pripravo Regionalnega razvojnega programa (RRP) Ljubljanske urbane regije 2014-2020. Tematski okvir delavnice je bil namenjen ekološkemu kmetijstvu, samooskrbi in razvoju podeželja.
Na delavnici je bil v uvodu predstavljen vsebinski in finančni okvir nove finančne perspektive 2014-2020 s poudarki na kmetijstvu in podeželju ter aktualnimi postopki priprave novega RRP Ljubljanske urbane regije. Namen drugega dela delavnice je bil identificiranje regijskih razvojnih potencialov in projektov kot osnova za razvojno usmeritev Ljubljanske urbane regije (26 občin) do leta 2020. Največkrat predlagane krovne pobude s področij ekokmetijstvo, samooskrba in razvoj podeželja so bile: osveščevalne akcije, razvoj in prenos znanja v (eko)kmetijstvu, razvoj tržnih poti in trženjskih prijemov, spodbujanje vrtičkarstva in ohranjanje avtohotnih vrst.
Izkušnje EarthJustice v pomoč slovenskemu okoljevarstvu
Na delavnici »Varstvo okolja – ne sežigalnicam« je Jan Hasselman, pravni zagovornik pri ameriški okoljevarstveni organizaciji EarthJustice, nevladnim organizacijam pripovedoval o izkušnjah njihove organizacije v borbi proti okolju škodljivim posegom. Jan Hasselman že dolgo deluje kot pravni zagovornik v omenjeni organizaciji, trenutno pa je pol leta v Sloveniji kot gostujoči profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava o podnebnih spremembah in pravni ureditvi tega področja.
Glavno sporočilo delavnice je bilo, da je potrebno biti v prizadevanjih za varstvo okolja v konkretnem primeru neizprosno strateški. Zato je ključ za doseganje pozitivnih učinkov okoljevarstvenih prizadevanj v izdelavi dobre strategije. Brez te gre lahko mnogo energije v prazno, »energetski viri« pa so vedno omejeni.
Hasselman je poudaril, da je pomembno uporabiti razpoložljiva pravna sredstva ob podpori javnosti. Povedal je, da pridobivanje informacij pogosto ne gre gladko in marsikatero lahko pridobijo šele na podlagi tožbe. V sodnih postopkih so okoljevarstvene organizacije uspešne, vendar pa je za okoljevarstvenike v Ameriki tožba cenejša, saj ne nosijo bremena plačila stroškov nasprotni stranki, tudi če primer izgubijo. V zvezi z načrtovanimi novimi sežigalnicami komunalnih odpadkov je podprl prizadevanja nevladnikov in civilne družbe proti tem, predvsem skozi boljšo politiko in prakso recikliranja odpadkov, kar okoljevarstveniki ponujajo kot alternativo sežigalnicam.
Iz dejavnosti članic Mreže Plana B za Slovenijo
Protesti zoper novo Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost
V zvezi s sporno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje že več tednov poteka intenzivna akcija v okviru skupine Odgovorno do prostora!, ki si prizadeva za odpravo omenjene uredbe. Opozarjajo, da gre resnično za izjemno škodljivo uredbo, ki ne le v celoti deregulira velik del gradnje, temveč dejansko legalizira za nazaj, obenem pa se popolnoma odreka celo kakršnemukoli evidentiranju zgrajenih objektov po tej uredbi.
Uredbi ostro nasprotuje tudi mnogo občin, vključno s Skupnostjo občin Slovenije. Akciji za odpravo uredbe se pridružuje tudi Inštitut za politike prostora (IPoP), prizadevanja pa podpira tudi Mreža za prostor. Objavam v zvezi s tem lahko sledite na spletni strani www.ipop.si.»Z vidika varstva okolja ne gre le za degradiranje podobe prostora in vidno onesnaževanje, temveč tudi za močno povečanje nevarnosti za različne vrste onesnaženja, predvsem pitne vode, preko razpršene pozidave objektov, ki jo dopušča uredba,« poudarjajo v IPoP.
Vabilo na čistilne akcije 2013
Na svetovni dan voda, 22. marca 2013 se je v Sloveniji uradno začel mesec čistilnih akcij v letu 2013. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružijo čiščenju in urejanju okolja, še posebej na vseh območjih, ki so jih lansko jesen močno prizadele poplave in za seboj poleg razdejanja pustile kupe vseh vrst odpadkov. Vse prijavljene lokalne čistilne akcije lahko najdete na seznamu. Prav tako vse prostovoljce pozivajo, da še naprej prijavljajo divja odlagališča v svojem lokalnem okolju v register divjih odlagališč.
Pravni kotiček
Ustavno sodišče zavrnilo pobudo NVO proti odstrelu volkov
Ustavno sodišče je sprejelo sklep (U-I-316/12), s katerim je zavrglo pobudo petih nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja za presojo skladnosti Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctoc) in volka (Canis lupus) iz narave, ker je v nasprotju s Habitatno direktivo. Ustavno sodišče je tudi tokrat presodilo, da pobudniki nimajo pravnega interesa, saj niso dokazali, da izpodbijana določbe posegajo v njihov pravni položaj.
V obrazložitvi sodniki izrecno navajajo, da je Ustavno sodišče pravni interes za vložitev pobude izjemoma priznalo le tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov skupine oseb, ki se v njih povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil. Splošni interes, ki naj bi ga pobudniki varovali v okviru dejavnosti, ki jih opravljajo, pa glede na uveljavljeno ustavnosodno presojo za priznanje njihovega pravnega interesa ne zadošča. Po mnenju vlagateljev tako stališče nasprotuje Aarhuški konvenciji, po kateri naj bi imele organizacije s posebej priznanim statusom delovanja v javno korist na področju varstva okolja dostop do učinkovitih pravnih sredstev v svojih okoljevarstvenih prizadevanjih.
Rok za letno poročilo za okoljske NVO s statusom
31. marca 2013 je rok za oddajo poročila za leto 2012 o izpolnjevanju pogojev za ohranjanje statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja in Pravilniku o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu.
Napovednik
Regijski razvojni forum Izzivi ekološkega kmetijstva, lokalne samooskrbe in socialnega podjetništva
Plan B za Slovenijo in Zavod Eko-Humanitatis v sodelovanju s Središčem Rotunda, Univerzo na Primorskem in Slovenskim forumom socialnega podjetništva vabi na regijski razvojni forum Izzivi ekološkega kmetijstva, lokalne samooskrbe in socialnega podjetništva za zeleni razvojni preboj obalno-kraške regije. Forum bo potekal v četrtek, 4. aprila od 9.30 na Fakulteti za Humanistične študije, Titov trg 5 v Kopru. Več na spletni strani Plana B za Slovenijo.
Delavnica Trajnostna mobilnost v Ljubljanski urbani regiji
V sodelovanju z RRA Ljubljanske urbane regije in Inštitutom za politike prostora bo delavnica potekala 9. aprila od 9h do 13h. Podrobne informacije bodo objavljene na spletni strani Plana B za Slovenijo.
Mentorstvo na področju spodbujanja vključevanja v civilni dialog za članice mreže Plan B
Mentorstvo je namenjeno usposabljanju članic mreže za sodelovanje v procesih odločanja. Izvedeno bo skozi vodenje organizacij pri njihovem vključevanju v izbran konkreten proces odločanja. V okviru mentorstva bodo obravnavane naslednje teme: nacionalni / evropski zakonodajni /odločevalski procesi, iskanje informacij, prepoznavanje in analiziranje akterjev, priprava stališč, predstavljanje stališč, strategija vplivanja na procese ipd.
Mentorstvo bo izvajala Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj. Ima 10 letne izkušnje z delom na podnebno – energetski politiki.
