Uvodnik
Ker smo povezani močnejši
Na javnem razpisu za sofinanciranje vsebinskih mrež je bil projekt Plan B za Slovenijo že tretjič potrjen kot vsebinska mreža na področju okolja. Ključni cilj projekta ostaja nespremenjen že od leta 2007, ko je skupina nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov prvič izdala Plan B za Slovenijo – Pobudo za trajnostni razvoj Slovenije. To je uveljavljanje trajnostnega razvoja na ravni družbe. Smo danes, v letu 2013, cilju kaj bližje? Mislim, da smo.
Leto 2013 bo za Slovenijo prelomno. Toliko energije, zahtev po boljšem, bolj pravičnem svetu, kot se jih je med ljudmi nabralo v zadnjih mesecih, ne more kar izginiti. Tega ne bomo pustili. In verjamem, da je svoj delček na poti k boljšemu, bolj trajnostnemu jutri prispeval tudi Plan B za Slovenijo. S skupnim delom smo bile okoljske nevladne organizacije združene v mrežo velikokrat slišane in veliko jih je, ki smo jih prepričali. Več, kot bi jih, če bi delovali le vsak zase.
V letu 2013 se sprejema Strategija razvoja Slovenije 2014 – 2020. Ne gre le za »še en papir«, ampak za podlago za črpanje več milijard evrov iz evropskih skladov. Kaj bomo naredili s tem zadnjim »semenskim krompirjem«? Ga bomo pojedli, torej porabili za v gradnjo avtocest, letalskih terminalov in druge megalomanske infrastrukturne projekte? Ali pa ga bomo oplemenitili, ga naložili v dolgoročno družbeno koristne razvojne programe?
Res prelomno leto je pred nami. Leto, katerega uspešen izid je v veliki meri odvisen od zmožnosti povezovanja vseh pozitivnih iniciativ, idej, vizij v nekaj oprijemljivega, pozitivnega. Ker skupaj smo močnejši. In to zelo dobro vedo tudi tisti, ki nočejo »naprej«, tisti, ki želijo obdržati status quo, ki se oklepajo zastarelih praks in miselnosti. In zato se nas bojijo.
Nina Tome, vodja projekta Plan B za Slovenijo
Aktualno v Planu B za Slovenijo
Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj
Projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, se nadaljuje tudi v letih 2013 in 2014. 5 partnerskih organizacij prijaviteljic je bilo namreč jeseni 2012 uspešnih na javnem razpisu Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
S povezovanjem, usposabljanjem in krepitvijo slovenskega okoljskega nevladnega sektorja in njegove vloge v družbi bo projekt prispeval k oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih javnih politik. Mreža se bo vključevala v sprejemanje Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 in se zavzemala za uveljavitev partnerskega načela pri programiranju za finančno perspektivo 2014 – 2020. V okviru delovnih skupin bo spremljala in se vključevala v ostale aktualne normativne procese na nacionalni in evropski ravni. Potekalo bo delo na zeleni proračunski reformi kot osnovi za doseganje zelenega razvojnega preboja. Mreža bo delovala tudi na lokalni ravni in se posvečala lokalni okoljski problematiki v sodelovanju z lokalnimi oblastmi.
Organizacijam iz nevladnega sektorja in drugim zainteresiranim deležnikom bo mreža nudila platformo za aktivno participacijo v razpravi o ključnih razvojnih vprašanjih ter ozaveščala javno upravo, javnost in gospodarstvo o problematikah trajnostnega razvoja in vlogi ter pomenu nevladnih organizacij. Da bi se nevladne organizacije kar najbolj kakovostno vključevale v civilni dialog in pridobile in/ali okrepile znanja, bo projekt gradil podporno okolje za delovanje nevladnih organizacij in notranje kapacitete mreže. Med drugim bodo tako v okviru projekta potekale delavnice in svetovanja na teme: pravno svetovanje, pridobivanje sredstev, upravljanje partnerstev ipd…
Članice mreže Plan B za Slovenijo in delovne skupine
Trenutno je v mrežo Plan B za Slovenijo včlanjenih 21 nevladnih organizacij s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja.
Če ste nevladna organizacija, ki se ukvarja z varovanjem okolja in trajnostnim razvojem, ter želite postati članica mreže Plan B za Slovenijo, preberite Ustanovno listino in Pravila delovanja. Če se z njimi strinjate, izpolnjujete pogoje za članstvo in želite v mreži aktivno sodelovati, pišite Nini Tome na nina.tome@umanotera.org.
V okviru mreže Plan B za Slovenijo deluje devet delovnih skupin: (1) podnebna politika, (2) ekološko kmetijstvo in samooskrba, (3) trajnostna energetika, (4) koalicija za trajnostno prometno politiko, (5) financiranje nevladnih organizacij, (6) zeleni razvojni preboj, (7) okoljevarstveno pravno varstvo, (8) ogledalo vladi in volitve, (9) učinkovita raba virov in odpadki.
Nova razvojna strategija in zeleni razvojni preboj
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na svoji spletni strani objavilo Izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (SRS). V Izhodišča so vključeni tudi programi zelenega razvojnega preboja, vendar ne celovito.
Strategija razvoja bo krovni program za usmerjanje več milijard evrov iz evropskih skladov. To bo v prihodnjih letih edini svež denar za razvoj Slovenije, zato je odgovornost vlade zelo velika. Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen je zato jeseni na spletni strani www.tretjiclen.si objavila nujen Poziv Vladi RS, naj v novo razvojno strategijo vključi programe zelenega razvojnega preboja. Do danes je Poziv podpisalo že več kot 10.000 ljudi, pridružilo se mu je skoraj 200 partnerskih podjetij, občin in organizacij. V pozivu Tretjega člena je med drugim zapisano: Strategija razvoja Slovenije naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.
Programi zelenega razvojnega preboja so v predlagana Izhodišča za Strategijo razvoja Slovenije, ki jih je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za makroekonomske analize in razvoj, dejansko vključeni. Izhodišča torej odražajo prizadevanje pripravljalcev dokumenta za vključitev »zelenega«, ki je tudi eno od petih strateških prioritet. »Žal pa programi zelenega razvojnega preboja v Izhodiščih niso povezani z ostalimi prioritetami, prav tako ni prepoznan njihov polni potencial ter celovite prednosti, ki jih prinašajo. Obstaja celo nevarnost, da druge prioritete ogrozijo bistvo zelenega preboja«, pravi Vida Ogorelec.
V procesu priprave Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 je Mreža Plan B za Slovenijo oblikovala publikacijo »Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020«. V njej je zajetih 6 vertikalnih programov Zelenega razvojnega preboja, ki jih dodatno podpira 5 horizontalnih programov, in potrebni ukrepi znotraj vsakega programa.
Vsebine omenjene publikacije so bile vložene v posvetovalnem procesu, ki jih je z objavo spletnega vprašalnika do konca oktobra lani zbiralo Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologije. Celovito publikacijo je Mreža Plan B za Slovenijo pripravila, da bi bile vložene vsebine bolj pregledne in dostopne javnosti.
Pripombe mreže Plan B na predlog sprememb Zakona o varovanju okolja
Sredi decembra lani je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja za javno razpravo, ki se je zaključila 15. januarja letos. Spremembe se nanašajo predvsem na prenos dveh direktiv oziroma njihovih sprememb, ki se nanašajo na naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC naprave) in na sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov ter na odpravo nepravilnosti, na katere je Evropska komisija opozorila v svojih zadnjih postopkih proti Sloveniji.
Mreža Plan B za Slovenijo je na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja podala številne pripombe, pri čemer sta po besedah Senke Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC najbolj kritični dve predvidene novosti. Prva je ta, da se v postopku presoje vplivov na okolje uvaja institut predpresoje – to je postopek, v katerem se ugotovi ali je za določen poseg potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje. Za določene posege je namreč presoja obvezna, za ostale pa je treba presoditi, ali bi bila potrebna. Vendar pa ta postopek lahko sproži le investitor, niso pa določene posledice, če investitor tega ne stori. Zato je mreža Plan B za Slovenijo predlagala, da postopek lahko sproži tudi nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja in ministrstvo po uradni dolžnosti.
Druga novost je uvedba instituta »pritrdilnega molka organa« v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja – ko ministrstvo prejme vlogo za izdajo dovoljenja, ga posreduje pristojnim ministrstvom oziroma organom, da se v roku 21 dni izjasnijo o ustreznosti predvidenega posega . Če pristojni organ ne reagira v 21 dneh, to pomeni, da se strinja. Predlagatelj zakona se pri tem sklicuje na odpravo administrativnih ovir. »Ker pa hkrati na strani pristojnih organov ne zagotovi pogojev za boljše delo in možnost strokovnega odziva v postavljenem roku, menimo, da taka rešitev vodi k večjemu pravnemu neredu in zmanjšanju varstva okolja,« poudarja Senka Vrbica.
Olajšana pridobitev statusa delovanja v javnem interesu
V predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu okolja so zaradi opozorila Evropske komisije olajšani pogoji za pridobitev statusa nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja. Predvidena je odprava pogoja nacionalnega delovanja, pogoj predhodnega petletnega delovanja pa je skrajšan na triletno predhodno delovanje organizacije.
Znova se uvaja tudi Svet za varstvo okolja, ki je bil v lanskem letu na hitro ukinjen. Vendar pa je razlika v tem, da je bil Svet za varstvo okolja pred ukinitvijo organ, ki ga ustanovi Državni zbor, po novem predlogu pa minister svet ustanovi kot svoje posvetovalno telo. Svet bo imel 12 članov, od katerih tri bodo lahko predlagale nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja.
Brez lastnih semen ni prehranske samooskrbe
Semenarna Ljubljana se dolga leta posveča ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram na ozemlju naše države. Zato pomembno prispeva k kmetijski biotski raznovrstnosti in prehranski suverenosti Slovenije. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, še zmeraj visi grožnja stečaja. Nevladne organizacije, članice Mreže Plana B za Slovenijo, opozarjajo, da se to ne sme zgoditi.
Največjim upnikom podjetja – Deželno banko Slovenije, Abanki in UniCredit Banki Slovenija – so zato poslale odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj storijo vse za preprečitev stečaja podjetja oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave. Komisijo za preprečevanje korupcije pa so pozvale, naj razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb v sodni register.
Med kmetijskimi rastlinami, ki se jim posveča Semenarna Ljubljana, so tudi avtohtone sorte, ki imajo poleg uporabne tudi kulturno vrednost ter so obenem del kmetijske biotske raznovrstnosti Slovenije. »Semenarna ima zato širši družbeni pomen,« je opozorila strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe. Lastne sorte in semenarska proizvodnja so pomemben del (prehranske) neodvisnosti narodov, čeprav so v času globalne koncentracije semenarskih podjetij tudi izjemno ranljive. »Semenarna Ljubljana je bila v tej luči varuhinja velikega bogastva, naših semen, ki pa jih lahko izgubimo. Kakšna semena bomo potem kupovali, kdo nam bo predpisoval, kaj bomo sejali?« se je vprašala Slabetova.
Nevladne organizacije pozivajo upnike Semenarne Ljubljana, še zlasti Deželno banko Slovenije, Abanko in UniCredit Bank, da storijo vse za preprečitev stečaja podjetja, oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave, in Komisijo za preprečevanje korupcije, da nemudoma razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb, sprejetih na zrežirani skupščini podjetja v notarski pisarni, v sodni register.
Iz dejavnosti članic Mreže Plana B za Slovenijo
Ekologi brez meja: Odločen NE sežigu odpadkov
V Sloveniji na odlagališčih še vedno pristane okoli 60 % komunalnih odpadkov, kar je najslabši način ravnanja z njimi. Sežigalnice so na videz hitra in enostavna rešitev naših težav s prenapolnjenimi odlagališči, vendar številni primeri ter upoštevanje prihodnjih gospodarskih trendov kažejo, da je njihova izgradnja škodljiva, nepotrebna in ekonomsko neupravičena, opozarjajo v Društvu Ekologi brez meja. Dodajajo, da obstajajo dobro preizkušene, učinkovite in donosne rešitve problematike odpadkov, ki lahko hkrati ustvarijo nova delovna mesta.
V današnjih razmerah še velja, da 20 % odpadkov ni mogoče ponovno uporabiti, že v kratkem pa se bo količina tovrstnih odpadkov drastično zmanjšala. Sežigalnice, ki se gradijo za več desetletij, pa za rentabilno poslovanje potrebujejo ogromne in stalne količine odpadkov, ki jih v Sloveniji ne bo dovolj. Kot primer Ekologi brez meja navajajo Švedsko, kjer so zaradi lobiranja domačega podjetja, ki proizvaja naprave za sežig, v preteklosti zgradili veliko sežigalnic, danes pa zaradi vedno večjega ločevanja in ozaveščenosti ljudi odpadke za sežig uvažajo iz tujine.
S sežigom mešanih odpadkov proizvedemo 3-krat do 5-krat manj energije, kot bi je privarčevali, če bi odpadke reciklirali, poleg tega pa predelava in ponovna uporaba ustvarita 10-krat več lokalnih zelenih delovnih mest, kot bi jih sama sežigalnica. Evropska komisija je npr. ocenila, da bi lahko do leta 2020 v EU ustvarili več kot 400.000 novih delovnih mest, povezanih s predelavo odpadkov. Lokalne skupnosti po vsem svetu se sežigalnicam upirajo zaradi tudi emisij zdravju nevarnih plinov. Načrtovana lokacija sežigalnic je v Ljubljani ali Mariboru, a zoper obe mesti je EU leta 2010 zaradi prekomerno onesnaženega vložila tožbo proti Sloveniji. V Ljubljani namreč že danes zaradi onesnaženega zraka umre okoli 150 meščanov na leto, opozarjajo Ekologi brez meja.
»Sežigalnice torej ne rešujejo naših trenutnih problemov z odpadki, ustvarjajo pa nove težave, ekonomsko škodo in zamujene priložnosti«, zaključujejo Ekologi brez meja, ki pozivajo k zmanjševanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in predelavi, »s katerimi bomo postavili temelje za skupnost brez odpadkov (koncept zero waste)«.
Kolektorji v skupinski samogradnji v slovenski Istri
V okviru projekta »Izobraževanje in promocija obnovljivih virov energije ter energetske učinkovitosti« so v Zavodu Eko-Humanitatis aktivirali prebivalce slovenske Istre ter organizirali prvo skupino samograditeljev sončnih kolektorjev na tem območju.
Ena od aktivnosti je bila tudi organiziran ogled obstoječih dobrih praks rabe OVE in energetske učinkovitosti. Odpravili smo se na ogled gospodinjstev na območju Cerknice, kjer so si ogledali kolektorje v samogradnji, fotovoltaiko, zelene strehe, pasivno izrabo sonca in kotle na biomaso. Na območju Istre so organizirali predstavitve samogradnje sončnih kolektorjev, terenske oglede s svetovanjem gospodinjstvom in praktične delavnice/usposabljanja, v okviru katerih so montirali kolektorje v dveh gospodinjstvih. Samograditeljem so pomagali tudi do pridobitve nepovratnih sredstev s strani Eko sklada.
Končni rezultat aktivnosti je 20m² sončnih kolektorjev v samogradnji za ogrevanje sanitarne vode in tudi prostorov. V sodelovanju z Zavodom Nomed so pripravili »Video vodič samogradnje sončnih kolektorjev«, ki bo služil kot uporabna pomoč za bodoče samograditelje.
Napovednik
Pravno svetovanje za nevladne organizacije
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru mreže Plan B za Slovenijo izvaja pravno svetovanja na področju varstva okolja za člane mreže ter druge nevladne organizacije in lokalne pobude s področja varstva okolja. Kontakt: 01 521 18 88 ali pic@pic.si.
