Okoljsko zavajanje (ang. Greenwashing) lahko opredelimo kot »dezinformacijo, ki jo organizacija objavi z namenom oblikovanja svoje okoljsko odgovorne javne podobe«. Gre za zavajanje potrošnikov glede okoljskega vedenja podjetja oz. okoljskih prednostih izdelka ali storitve. V to zanko se lahko (nenamerno) ujamejo tudi nevladne organizacije.
Z namenom, da se to ne bi dogajalo, smo 23. maja organizirali delavnico o okoljskem zavajanju za nevladne organizacije. Na delavnici so udeleženci iz 10 različnih nevladnih organizacij spoznali definicijo okoljskega zavajanja ter o njem skupaj z gosti (dr. Urša Golob iz Fakultete za družbene vede, Ana Predovič iz Slovenske oglaševalske zbornice in Maja Prijatelj iz časopisne hiše Delo), ki so predstavili svoj pogled na fenomen, tudi kritično razmišljali. Udeleženci so se seznanili z 10 glavnimi »grehi okoljskega zavajanja« in jih identificirali na primerih oglaševanja v Sloveniji in tujini.
Delavnico je v sodelovanju z Umanotero organiziralo društvo Brez izgovora Slovenija.
Gradivo:
- Primeri okoljskega zavajanja? (Slovenija in po svetu), Jan Peloza, Brez izgovora Slovenija
- članek Okoljska zavest in zapravljanje, Maja Prijatelj, Delo, 4. 5. 2012
- shema “greenwashing”
- publikacija The Greenwash guide (The original guide for spotting and avoiding greenwash) britanske komunikacijske agencije Futerra, ki vključuje tudi 10 grehov okoljskega zavajanja (stran 5).
Udeleženci na delavnici, 23. 5., Hostel Celica
