Uvodnik
Erika Oblak, Ekologi brez meja: Kako napolniti kozarec, ki je že poln
Od decembra 2015 imamo na mizi sveženj o krožnem gospodarstvu. Čeprav je novi predlog obsežnejši, saj zdaj poudarja tudi področje pre-oblikovanja izdelkov in poslovnih sistemov ter urejanje trga sekundarnih surovin, pa smo na drugi strani izgubili ambiciozne cilje na področju recikliranja materialov in preprečevanja odpadne hrane ter odpadkov v morjih. A pomembno je, da je sveženj zdaj na mizi in da so se na ravni EU že pričela posvetovanja na različnih področjih: od proizvodnje, potrošnje, odpadkov, inovacij, investicij.
In zakaj bi uspešen prehod moral biti zanimiv za Slovenijo? Zato, ker vse analize, ki so bile podlaga pripravi svežnja, kažejo, da predstavlja možnost gospodarskega razvoja in novih delovnih mest, obenem pa zmanjšuje pritiske na naše okolje. Ker imamo v Sloveniji nizko konkurenčnost, nizko dodano vrednost na zaposlenega in nizko snovno produktivnost. Slovenska podjetja so vpeta in odvisna od dogajanj na ravni evropskega in globalnega gospodarstva. Prehod v krožno gospodarstvo se že dogaja, evropska podjetja že spreminjajo svoje poslovne modele. In če jim slovenski dobavitelji ne bodo znali ali zmogli slediti, bodo seveda pristali med poraženci.
Pri prehodu v krožno gospodarstvo je bistveno sodelovanje vseh deležnikov in ravni družbe. Tako pri snovanju, kot pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Resda znamo ločeno zbirati odpadke, predvsem iz gospodinjstev, tako dobro, da se uvrščamo v evropski vrh. Ne znamo pa jih reciklirati, saj se zbrani materiali večinoma reciklirajo v tujini. Če že znamo zbirati in reciklirati plastenke, se ne vprašamo, ali bi bilo za pijače bolj smiselno uporabljati povratno embalažo in kavcije. Na Danskem osemkrat letno napolnijo 400 milijonov steklenic. Preden steklenico reciklirajo, jo v nekaj več kot štirih letih napolnijo 33-krat. Proizvajalci in prodajalci električne in elektronske opreme so ob koncu življenjske dobe zavezani za svoje naprave in aparate zagotoviti predpisane cilje usmerjanja v recikliranje. Ne razmišljamo pa o preprečevanju načrtovane zastarelosti, o nastajanju neodvisnih servisnih mrež, o nadomeščanju izdelkov s storitvami. Imamo zakonodajo o zelenih javnih naročilih, pa jo le redko uporabljamo. Trudimo se zmanjšati količine zavržene hrane iz trgovin in restavracij tako, da jo humanitarne organizacije usmerjajo do tistih, ki hrano potrebujejo. Ne znamo pa teh pobud povezati in jih podpreti. Še manj pa razmišljati o tem, da zaradi estetskih razlogov in kratkih odpovednih rokov trgovcev, velike količine popolnoma užitne hrane ostaja na poljih. Na globalni ravni imamo zalog fosforja v najboljšem primeru še za 200 let. Najbolj učinkovita metoda njegovega recikliranja je kompostiranje zavržene hrane, živalskega gnoja in blata čistilnih naprav. Nastajajoči program ravnanja z odpadki blata še vedno večinoma usmerja v sežig, namesto da bi razmišljali, kako zagotoviti dovolj kvaliteten vhodni material, da bi kompost lahko uporabljali v kmetijstvu. Slovenija je bogata z vodnimi viri in vlada obljublja pripravo ukrepov za zagotavljanje njihovega dobrega stanja in kvalitete. Obenem pa koncesije za vodne vire prevzemajo tuje korporacije. Vlada načrtuje povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji, ne razmišlja pa o ustvarjanju pogojev, ki bi zagotovili kaskadno rabo lesa.
Prehod v krožno gospodarstvo torej ni samo stvar podjetij in zakonodaje, zato je pred nami še veliko dela. Predvsem pa morata politika in gospodarstvo sprejeti dejstvo, da sodelovanje vseh deležnikov ter odprta javna razprava prinašata boljše rešitve in široko podporo pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Da se ne eni ne drugi tega ne zavedajo, pa kaže dejstvo, da so bili na javnem posvetovanju o tej temi v Državnem zboru prisotni zgolj trije poslanci. In da najvišji predstavniki gospodarskih združenj zatrjujejo, da v Sloveniji krožno gospodarstvo že imamo.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
29. marca se je Koalicija za trajnostno prometno politiko srečala z državnim sekretarjem Klemnom Grebenškom (Ministrstvo za infrastrukturo), kjer so govorili o sodelovanju na politikah trajnostne mobilnosti.
V okviru Konzorcija vsebinskih mrež smo na SVRK naslovili pobudo za vključevanje vsebinskih mrež nevladnih organizacij v pripravo Vizije Slovenija 2050 in Strategije razvoja Slovenije do leta 2030.
Na posvetu »Prenova prostorske in gradbene zakonodaje«, ki ga je 24. marca v Državnem svetu organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor smo podali povzetek najpomembnejših pripomb mreže Plan B za Slovenijo.
Udeležili smo se delavnic, ki jih SVRK organizira po Sloveniji z namenom preverjanja osnutka vizije Slovenije do leta 2050.
Udeležili smo se tretjega javnega posveta v postopku priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije, na katerem je predstavnica mreže Plan B za Slovenijo izpostavila potrebnost vključitve spoštovanja do narave, blaginjo kot vrednoto pa postaviti v okvir gospodarske stabilnosti in manjše potrošnje.
Pred odločanjem Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1l) smo članom Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor posredovali pripombe mreže Plan B za Slovenijo, ki smo jih podali v času javne obravnave in odbor pozvali, da izpostavljenih sprememb ne podprejo.
Udeležili smo se tudi srečanja Varuha s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, na katerem je bil gost predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel (več v rubriki Pravni kotiček).
Procese, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko spremljate v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.
Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo 2016 – Zbor članic
29. marca je potekal peti Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo. Osrednji namen tokratnega srečanja je bilo načrtovanje skupne poti v prihodnje – oblikovanje strategije mreže, temeljnega dokumenta, ki bo naš kompas za prihodnost. Namen srečanja je bilo tudi druženje članic mreže in povečanje občutka pripadnosti ter povezanosti.
Na srečanju smo naredili aktiven pregled delovanja mreže, se seznanili z aktualnim dogajanjem, z oblikovanjem vizije smo se odločili kam želimo, s strategijo pa začrtali pot kako bomo do želenega cilja prišli. Več…
Nova evropska koalicija voditelje pozvala k spoštovanju Pariškega dogovora
V začetku marca je nova velika koalicija, ki jo sestavljajo podjetja, mesta, sindikati in nevladne organizacije, EU voditelje pozvala, naj spoštujejo Pariški dogovor in zagotovijo, da bodo evropske podnebne politike skladne z njegovimi cilji. Pozivu se je pridružil tudi Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Več…
Iz aktivnosti članic
Dialog z državljani Krožno gospodarstvo – dobro za okolje in razvoj
10. marca se je v Hotelu Slon odvil pogovor z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenum VELLA in evropsko komisarko za promet Violeto BULC. Kot predstavnika slovenske civilne družbe in gospodarstva sta se komisarjema pridružila Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja in Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora.
Evropska komisija je konec minulega leta objavila zajeten sveženj ukrepov, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope v gospodarstvo, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predlagani ukrepi naj bi prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Na dialogu so udeleženci komisarjema zastavljali vprašanja in delili mnenja o krožnem gospodarsvtu ter potrebnih spremembah za doseganje prehoda.
Dialog s komisarjema je organiziralo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Umanotero. Več…
Grenki priokus sladkih čokoladnih zajčkov
Od 16 čokoladnih zajčkov in 15 čokolad trgovskih blagovnih znamk, ki jih je društvo Focus v sodelovanju s partnerji razvrstil glede na njihov okoljski in družbeni odtis ter transparentnost podatkov o izvoru, ni niti en izdelek dosegel zadovoljivih standardov – vsi so se uvrstili na dno lestvice – v rdeče in oranžno polje, predvsem zaradi široko razširjenega družbenega in okoljskega izkoriščanja v okviru konvencionalne kakavove nabavne verige. Več…
Morigenos na 30. konferenci Evropskega združenja za kite in delfine
Sredi marca je na Madeiri (Portugalska) potekala 30. konferenca Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society – ECS), katere se je udeležila tudi ekipa društva Morigenos, ki je na njej aktivno sodelovala z več prispevki in bila deležna tudi dobrega odziva. Nekateri prispevki so bili prepoznani kot primer dobre prakse. Več…
Izšla je osma številka Trdoživa
Koliko kač iz družine strupenjač živi v Sloveniji? Lahko preučujemo njihove interakcije? Ali veste katera vrsta je lepotka in kam spada? Ali veste, da je naša edina avtohtona sladkovodna želva ogrožena. Nedaleč od Pirana in Portoroža najdemo na območju Fiese dve jezeri, na Piranskem polotoku, ti dve jezeri pa pripovedujeta dvolično zgodbo. Vas ta zgodba zanima? Kako si razlagamo rek “fotografija pove več kot tisoč besed”. Biološko obarvane članice mreže, Društvo Dinaricum, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Herpetološko društvo, Morigenos ter Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, vas vabijo k branju nove številke biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.
Strup je »out« – blogpost Iris Silič, prostovoljke Greenpeace Slovenije
Ali ste vedeli, da je za izdelavo ene bombažne majice uporabljenih 150 g pesticidov? Tekstilna industrija se po onesnaževanju okolja uvršča takoj za naftno industrijo. Več o nevarnih kemikalijah v oblačilih, Greenpeace-ovi kampanji Detox in odgovornem odnosu do oblačil si lahko preberete v razmisleku Iris, Greenpeace-ove prostovoljke.
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Državni zbor drugič potrdil okolju škodljive spremembe Zakona o varstvu okolja
Državni zbor je 28.3.2016 v ponovnem glasovanju potrdil spremembe Zakona o varstvu okolja, na katere je Državni svet dal veto. Državni zbor je 10.3.2016 sprejel odložilni veto na spremembe zakona, ki jih je sprejel Državni zbor. To je terjalo ponovno glasovanje v Državnem zboru, tokrat z absolutno večino. Standarde varstva okolja nižajo predvsem določila, ki omogočajo neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in določilo, ki omogoča odstopanje od BAT (best available technology) zaključkov (pri nas dostopni na spletni strani ARSO http://okolje.arso.gov.si/ippc/vsebine/povzetki).
BAT zaključke sprejme Evropska komisija kot dokument in ga objavi v Uradnem listi EU, vključuje pa med drugim informacije o najboljših možnih tehnologij za določena področja ter vrednostih emisij. Država mora te vrednosti upoštevati pri pripravi predpisov o zgornjih mejah emisij škodljivih snovi in kot pogoj vključiti v okoljevarstveno dovoljenje za konkretno napravo. Sprememba zakona pa bo sedaj omogočila, da ARSO posameznemu upravljalcu naprave lahko določi manj stroge mejne vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi ravni emisij iz BAT, če se s tem ne povzroči znatno onesnaževanje okolja in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote. Pobuda je na strani upravljalca, ki izkaže, da bi upoštevanje zaključkov BAT povzročilo nesorazmerno visoke stroške v primerjavi s koristmi za okolje, zaradi geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti naprave. Nasprotovanje temu določilu so izrazile okoljske nevladne organizacije Plan B, Eko krog in Eko Anhovo, vendar neuspešno. Ministrstvo je vseskozi trdilo, da je uvedba te izjeme na podlagi 4. odstavka 15. člena ob prenosu Direktive o industrijskih emisijah obvezna, dejansko pa tega direktiva ne zahteva – Eko krog je v zvezi s tem pridobil razlago Evropske komisije http://www.ekokrog.org/2016/03/24/neobveznost-prenosa-154-ied-v-zvo-1i/.
Posvet o prenovi prostorsko-gradbene zakonodaje v Državnem svetu
Dne 24.3.2016 je v Državnem svetu potekal posvet o treh osnutkih zakonov, ki predstavljajo prenovo prostorsko gradbene zakonodaje: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.
Na posvetu je po uvodnem nagovoru državne sekretarke Lidije Stebernak, Luka Ivanič vodja Službe za sisteme okolja in prostora predstavil pripombe prejete na osnutek Zakona o urejanju prostora, Sabina Jereb pa pripombe na osnutek Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Pripomb je bilo za več sto strani in bodo tudi javno objavljene na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Nato je več povabljenih predstavnikov različnih organizacij in skupin predstavilo tudi svoje pripombe. Predstavnica PIC je na posvetu predstavila pripombe mreže Plan B. Luka Ivanič je povedal, da bodo s predlogi zakonov po opravljenem medresorskem usklajevanju še enkrat seznanili javnost.
Priprava Strategije prostorskega razvoja Slovenije
V teku je tudi priprava strateškega prostorskega dokumenta – nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Zadnja je iz leta 2004. Priprava nove strategije poteka v procesu vključevanja najširše javnosti. Poročilo o prostorskem razvoju iz leta 2015 je podlaga za pripravo vizije in ciljev prostorskega razvoja, na kateri se bo gradila strategija. 17.3.2016 je bilo tako tretje posvetovanje, na katerem se najprej skupine študentov različnih fakultet predstavile svoje modele razvoja, ki so izšli tudi v posebni publikaciji, sledila pa je razprava na osnutek vizije. Predloge in priporočila glede osnutka vizije lahko do 11.4.2016 javnost podaja tudi preko spletnega vprašalnika.
Računsko sodišče kritično do Ministrstva za okolje in prostor
Varuhinja človekovih pravic je v marcu organizirala srečanje predstavnikov nevladnih organizacij in civilnih iniciativ z vodstvom Računskega sodišča.
Srečanje je bilo zelo konstruktivno in je prisotnim dalo možnost vpogleda v delovanje te institucije, s katero posamezniki pa tudi nevladne organizacije neposredno sicer nimamo stika. Njihovo delo ureja Zakon o računskem sodišču in Poslovnik o delu Računskega sodišča, ki pa ne omogočata sodelovanja zunanjih udeležencev v postopkih revizije. Kljub temu pa je Računsko sodišče dovzetno za revizijske pobude, še posebej če so te dobro utemeljene in večjega pomena. Tako je tudi skupin nevladnih organizacij v letu 2014 podala pobudo za revizijo porabo sredstev podnebnega sklada v letu 2013, ki jo je Računsko sodišče sprejelo in na njeni podlagi opravilo revizijo poslovanja Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor.
Predsednik Računskega sodišča je na srečanju povedal, da se veliko ukvarjajo z Ministrstvom za okolje in prostor, ki slabo izvaja popravljalne ukrepe, zato določene vsebine tudi večkrat revidirajo. Zapažajo, da je velik problema na strani ministrstva pomanjkanje kadrov. V preteklosti so se podrobneje ukvarjali s problematiko vodnih koncesijskih dajatev, kjer se stanje izboljšuje prav na račun kadrovske okrepitve, nadalje področjem odpadkov (operativnega programa za celovito ravnanje z odpadki še vedno ni), varovanjem kmetijskih zemljišč, energetsko učinkovitostjo sanacije stavb, izrabljenimi avtomobilskimi gumami, delajo tudi revizijo TEŠ6 in HSE, pod budnim očesom pa imajo stalno tudi inšpekcijske službe tega ministrstva.
Zaključna ugotovitev predsednika Računskega sodišča je bila, da na vseh področjih manjka strateških usmeritev države, zaradi velike erozije kapacitet vlade po eni strani ter nekaterih ključnih oseb že leta na istem položaju na drugi strani, pa se tudi potrebni ukrepi izboljšanja ne zgodijo.
Javne objave
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki je v javni obravnavi do 4.4.2016.
ARSO je objavil javno naznanilo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za prenosni plinovod M3/1 Vodice. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 16.4.2016.
ARSO je objavil javno naznanilo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Talum d.d. Kidričevo. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 23.4.2016. Nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja se lahko na podlagi 64. člena ZVO-1 vključijo v postopek spremembe do 28.4.2016.
ARSO je objavila javno naznanilo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za TKK Proizvodnja kemičnih izdelkov d.o.o. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 25.4.2016.
Opozorilo za nevladne organizacije s statusom v javnem interesu: zaradi pravočasne vključitve v postopke izdaje okoljevarstvenega soglasja ali okoljevarstvenga dovoljenja ter možnosti pritožbe na odločitev o potrebnosti okoljevarstvenega soglasja v predhodnem postopku stalno spremljajte spletno stran ARSO, kjer objavlja javna naznanila.
Javni razpisi
Odprte tekoče javne razpise tako tuje kot domače pa lahko spremljate na spletni strani CNVOS, zanimiva so lahko tudi javna naročila Ministrstva za okolje in prostor.
Napovednik dogodkov
1. – 23. 4.: Filmska turneja – To vse spremeni (This changes everything)
Zamudniki si film Naomi Klein – This changes everything lahko ogledate še v Radovljici in Idriji. Več…
5. 4.: Trajnostni regionalni razvoj kot paradigma razvoja v Sloveniji
V torek, 5. aprila, bo ob 17.00 uri v Okoljskem centru predstavitev magistrske naloge Rade Drnovšek z naslovom Trajnostni regionalni razvoj kot paradigma razvoja v Sloveniji. Več…
12. 4.: Problemska konferenca o naročanju ekoloških živil
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj organizira 12. aprila na FURS-u v Ljubljani konferenco o naročanju ekoloških živil. Več…
21. – 22. 4.: Srečanje mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest
Ekologi brez meja vabijo na srečanje mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest, ki bo potekalo 21. in 22. aprila v Kinu Šiška, v Ljubljani. Na srečanju bodo predstavljeni aktualni primeri praks iz Slovenije in Evrope ter koristi, ki jih družba brez odpadkov prinaša lokalnim skupnostim. Več…
22. 4.: Regulativno sodelovanje ali nazadovanje?
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj vabi na posvet o trgovinskih sporazumih EU z ZDA (t.i. TTIP) in Kanado (t.i. CETA), ki bo potekal 22. aprila v Državnem svetu. Več…
11. 5.: Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji
CIPRA Slovenija vabi na seminar in delavnico Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji, ki bo 11. maja v Gostilni Godec, Borovnica.
