V času, ki je zaznamovan predvsem z oblikovanjem nove vlade, smo 15. maja obeležili svetovni dan podnebnih sprememb. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah Eurobarometra in Evropske investicijske banke o razumevanju javnosti na področju podnebne krize se ljudje zelo dobro zavedajo resnosti in si želijo več ukrepov v boju s podnebnimi spremembami. To naj bo tudi popotnica in usmeritev za delo bodoče vlade/vlade v nastajanju.
Tako EIB, Evropska investicijska banka kot Eurobarometer, anketno orodje Evropske unije, sta v lanskem letu opravila pregled javnega mnenja v izbranih državah (Eurobarometer v EU, EIB tudi izven) na področju podnebja in podnebne krize. V obe raziskavi je bila vključena tudi Slovenija. Kako povedni so bili rezultati in kako so se do pomembnih vprašanj opredelili Slovenci – predvsem pa, kako bo vprašanje podnebja obravnavala nova vlada?
PODNEBNA ANKETA EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE EIB
Raziskava podjetja BVA po naročilu Evropske Investicijske Banke (EIB, “evropske podnebne banke” v lasti držav članic EU), izvedena med prebivalci 30 držav članic poleti 2021, kaže na naraščajoč trend zaskrbljenosti prebivalcev Slovenije glede podnebne krize. Štirje izmed petih anketirancev namreč opažajo, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, več kot 70 % pa bi jih podprlo strožje vladne ukrepe za omilitev podnebnih sprememb.
Slovenski anketiranci obenem izkazujejo visoko podporo obnovljivim virom energije; tak način pridobivanja energije namreč podpira 70 % vprašanih, kar je več od evropskega povprečja. Raziskava je pokazala tudi, da kar 60 % prebivalcev Slovenije meni, da je reševanje podnebne krize tako zahtevno, ker vlade niso dovolj aktivne v boju s podnebnimi spremembami in posameznikom in podjetjem dopuščajo, da jim ni potrebno spreminjati svojega delovanja in vedenja.
EUROBAROMETER O PODNEBNIH SPREMEMBAH
Tudi izsledki posebnega poročila Eurobarometer 2021 o podnebnih spremembah so pokazali, da so podnebne spremembe pereča tematika, katere resnost je prodrla v zavest javnosti.
V primerjavi z EU povprečjem je mnenje anketirancev iz Slovenije nadpovprečno ocenilo, da sta za zaviranje podnebnih sprememb daleč najbolj odgovorna gospodarstvo in industrija, kar 62 % anketirancev je namreč to kategorijo postavilo na prvo mesto. »Le« nekaj manj kot četrt slovenskih anketirancev meni, da so sami kot posamezniki odgovorni prispevati k zaviranju podnebnih sprememb, kar je občutno manj kot evropsko povprečje, kjer osebno odgovornost čuti 41 % anketirancev. Po drugi strani pa je kar tri četrt anketirancev odgovorilo, da so v zadnjih šestih mesecih ukrepali v boju proti podnebnim spremembam – največ preko nakupovanja in prehranjevanja z organsko pridelano hrano, in sicer je skoraj polovica anketirancev v zadnjih šestih mesecih prilagodila svoje prehrambene navade (49 % v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 32 %).
Slovenski anketiranci vidijo povezavo med podnebnimi spremembami ter okoljskimi težavami in posledicami, ki jih imajo le-te na javno zdravje; kar 86 % jih meni, da so ukrepi za zaviranje podnebnih sprememb nujni za ohranitev in krepitev zdravja ljudi. Prav tako je velika večina mnenja, da škoda, ki jo povzročajo podnebne spremembe, terja veliko več sredstev, kot bi jih zahtevale investicije v zeleni prehod.
Tudi v tej anketi so obnovljivi viri energije prejeli izredno veliko podpore. Več kot devet od desetih anketirancev v Sloveniji meni, da je pomembno, da si tako njihova nacionalna vlada (92 % v primerjavi s povprečjem EU, ki je 88 %) kot tudi Evropska unija (93 % v primerjavi s povprečjem EU, ki je 87 %) zastavita ambiciozne cilje za povečanje porabe obnovljive energije do leta 2030.
Javno mnenje izrazito podpira ambiciozne cilje na poti k podnebni nevtralnosti na nacionalni ter evropski ravni. Kritično ocenjujejo delo takratne vlade*, saj jih kar 82 % meni, da na tem področju vlada ne naredi dovolj.
Vir: velenjcan.si
NOVA SLOVENSKA VLADA
V raziskavi EIB je le nekaj več kot 30 % vprašanih Slovencev odgovorilo, da menijo, da bo Slovenija dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050. Ker sta bili tako ta, kot anketa Eurobarometer, anketi izvedeni še v času prejšnje* slovenske vlade, bo teme podnebja izredno zanimivo opazovati skozi prizmo novo izvoljene levosredinske vlade, ki bo svoj mandat otvorila v začetku junija, obenem pa se vsaj na papirju pozicionira kot zelena. Globalno stanje zadnjih let – in tudi zgolj prve polovice letošnjega leta – je turbulentno, zaznamujeta pa ga predvsem pandemija koronavirusa ter vojna v Ukrajini. A izsledki zgoraj povzetih raziskav so jasno pokazali, da ti dogodki niso odvrnili pozornosti od podnebne krize, ki jo Slovenci več kot očitno še vedno, verjetno bolj kot kadarkoli prej, dojemajo kot resno grožnjo.
Ob tem se odpira vprašanje, kako resno bo nova vlada obravnavala vprašanje podnebne krize, katerega resnost seveda ne bi smela biti predmet debate in prioritetnih seznamov, temveč bi morala biti nujno obravnavana kot objektivna, znanstveno dokazana grožnja, kar tudi je.
Eno izmed področij, ki bi jih morala nova vlada nujno spodbujati in razvijati, je razvoj obnovljivih virov energije. Ob tem je Andrej Gnezda, koordinator delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo, opozoril:
»Slovenska politika je ignorirala podnebno krizo, namesto ukrepov za zmanjšanje emisij pa smo lahko spremljali sprejemanje političnih odločitev, ki vodijo v višje emisije toplogrednih plinov. Rezultat teh politik je na dlani, najbolj nazorno pa se kaže na področju obnovljivih virov energije, kjer se Slovenija po več kazalnikih umešča na zadnje mesto v EU. Dosedanja politika in energetika sta zagovarjali najdražji projekt v zgodovini Slovenije, novo jedrsko elektrarno, ki bi stala med 10 in 15 milijard evrov. Nova vlada in poslanci naj namesto tega raje prisluhnejo ljudem in pričnejo pospešeno podpirati razvoj obnovljivih virov energije.«
Od novih političnih predstavnic in predstavnikov pričakujemo, da bodo prisluhnili ljudem in zaustavili ideje o drugem bloku jedrske energije ter vse sile usmerili v razvoj fotovoltaike v Sloveniji. Predvsem pa je treba bistveno več pozornosti in sredstev usmeriti v politike za zmanjšanje rabe energije – tako v gospodarstvu kot v prometu in široki rabi.
*Anketi sta bili izvedeni v času mandata vlade Janeza Janše.
