“Trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma.”
Juha Sipila

Nekaj opredelitev trajnostnega razvoja

Trajnostni razvoj je izredno težko definirati. Definicij obstaja kar nekaj, najbolj preprosta in najbolj nazorna pa je definicija Svetovne Komisije za Okolje in Razvoj (Brundtlandina komisija), ki pravi da je trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43).

Belgijska Strategija trajnostnega razvoja (1997-2001) je opredelila naslednjih pet razsežnosti trajnostnega razvoja:

• globalna odgovornost,
• medgeneracijska pravičnost,
• integracija gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev,
• previdnostno načelo in
• načelo sodelovanja (javnosti pri odločanju).

Friends of the Earth Europe so v projektu Trajnostna Evropa načela trajnostnega razvoja konkretizirali z metodo izračunavanja nosilne sposobnosti posameznih držav, oziroma z metodo okoljskega prostora (Environmental Space). Določili so najpomembnejše elemente koncepta okoljskega prostora:

• Kvantifikacija okoljskega prostora: okoljski prostor je skupna vsota absorpcijske sposobnosti, energije, neobnovljivih virov, kmetijskih zemljišč, ki jo lahko izrabimo v svetovnem merilu, ne da bi bile zaradi tega prikrajšane prihodnje generacije Okoljski prostor je omejen, zato ga lahko (delno) kvantificiramo.
• Načelo enakopravnosti: vsak prebivalec planeta Zemlja ima pravico do uporabe enakovrednega deleža okoljskega prostora pri razpolaganju z naravnimi bogastvi. Posledica tega načela je zahteva, ki narekuje precejšnje zmanjšanje porabe naravnih bogastev v razvitih državah.
• Notranje rezerve: s korenito izboljšano učinkovitostjo uporabe dobrin (surovin in energije), z uvajanjem novih tehnologij (npr. uporabo alternativnih virov energije) in s spremembami načina življenja lahko dosežemo tako ugodne rezultate, da bodo posledice za življenjski standard minimalne.
• Načelo previdnosti in preventive: nepotrebnim tveganjem se moramo čimbolj izogibati, ob nevarnosti resne in nepopravljive škode pa pomanjkanje znanstvene gotovosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.

V dokumentu Agenda 21 za Slovenijo, ki ga je leta 1995 pripravila skupina nevladnih organizacij pod vodstvom Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, so načela trajnostne družbe povzeta takole:

• spoštovanje občestva življenja in odgovornost zanj,
• izboljševanje kakovosti človekovega življenja,
• ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje,
• čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov,
• upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje,
• spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja,
• usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem,
• oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve,
• ustvarjanje svetovnega zavezništva.