Financiranje okoljskih nevladnih organizacij

18. aprila 2023

Aktivnosti in pomembni dokumenti delovne skupine Financiranje okoljskih NVO mreže Plan B za Slovenijo:

Delovna skupina za financiranje okoljskih nevladnih organizacij mreže Plan B za Slovenijo je pripravila posodobljeno analizo stanja financiranja okoljskih nevladnih organizacij:

KOLIKO POZORNOSTI SI ZASLUŽI VAŠ ŽIVLJENJSKI PROSTOR?

Okolje je ena tistih izjemnih dobrin, brez katere nedvomno ne bi bilo Slovenije. Ohranjeno okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa eden največjih izzivov pred njo. Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pa slovenska država okoljskim prizadevanjem njenih prebivalcev namenja manj kot odstotek dela svojega proračuna, ki ga nameni nevladnim organizacijam.

 

OKOLJSKIM PRIZADEVANJEM NAMENJAMO LE 0,74 % POZORNOSTI.

Kljub pomembni vlogi okoljskih organizacij ter veliki podpori in zaupanju javnosti Slovenija njihovih prizadevanj ne podpira sorazmerno glede na pomembnost področja in v primerjavi z drugimi področji. V primerjavi z drugimi nevladnimi organizacijami (NVO) v Sloveniji imajo okoljske izjemno neugodno finančno sliko državnega in občinskega sofinanciranja. Zaradi neustreznih pogojev delovanja je delovanje okoljskih organizacij v Sloveniji resno ogroženo.

Hitri pregled – dejstva in številke:

  • Nevladne organizacije od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) dobijo le 0,74 % od vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji, pri čemer ta delež zajema področja okolja, narave in prostora, glede na leto 2019 pa se je delež zmanjšal za 0,44 %.
  • NVO dobijo le 0,47 % sredstev (vsa nakazila za NVO za leto 2021) iz celotnega proračuna MOP, kar je dobrih 3,5-krat manj od povprečnega deleža sredstev za NVO v proračunih ministrstev, ki je 1,68 % (znesek v takem % bi bil 6,6 mio EUR).
  • Sredstva za podporno okolje okoljskih NVO po Zakonu o nevladnih organizacijah s strani MOP v istem letu pa so dejansko predstavljala le neznaten del vseh nakazil za NVO iz proračuna MOP (16,4 %) oziroma le 0,077 % celotnega obsega javnega financiranja MOP.
  • Javnih razpisov za projekte za NVO za področje varstva okolja in ohranjanja narave ni bilo že od leta 2018; v letu 2019 je bil le razpis za 4-letni Podnebni program dveh vsebinskih mrež.
  • Javnost v Sloveniji ni naklonjena financiranju področij okolja in narave, saj je bilo nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področjih okolja, ohranjanja narave in urejanja prostora leta 2019 namenjenih le 0,81 %, leta 2021 pa 0,86 % vseh sredstev donacij iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije.
  • Zapostavljenost okoljskega področja pri financiranju preko razpisov se kaže tudi na lokalni ravni, saj je področje okolja povsem na repu med vsemi področji, namensko ga financirajo le 3 mestne občine, pa še to z zelo nizkimi sredstvi.
  • Na sredstva podjetij okoljske organizacije ne morejo resno računati zaradi konflikta interesov.
  • V Sloveniji je več kot 200 okoljskih NVO, od tega ima 69 (v letu 2020 jih je bilo 78) nevladnih organizacij status delovanja v javnem interesu na področjih varstva okolja (27), ohranjanja narave (30) in prostora (12).[1]
  • Večje NVO so uspešne pri pridobivanju sredstev iz javnih sredstev EU in drugih držav članic, ki pa predvidevajo velik delež sofinanciranja, ki ga NVO same ne zmorejo – potrebno je sofinanciranje države (s strani MOP ni bilo zagotovljeno od 2019), ki pa se državi v celoti vrne.
V času podnebne, okoljske in biodiverzitetne krize bi morale vlada in občine prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov v podporo potrebni družbeni tranziciji, saj mehanizmi varstva okolja in narave predstavljajo rešitve za njihovo obnovo in krepitev odpornosti. Omogočajo višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta, zato niso zaviralec, temveč pospeševalec razvoja v potrebno preobrazbo. V interesu vlade in občin je zatorej, da omogočijo ne samo obstoj, ampak tudi nadaljnji razvoj tako pomembnega stebra zdrave demokratične družbe, kot je okoljski nevladni sektor, ki igra vlogo zagovornika okolja v imenu sedanjih in prihodnjih generacij.

[1] Po zadnjih podatkih Ministrstva za okolje in prostor (april 2019) je v Sloveniji 239 nevladnih organizacij s področja varstva okolja in narave. NVO s statusom v javnem interesu so razvidne iz registra AJPES ENO (februar 2023). Število NVO s statusom na področju ohranjanja narave se je zmanjšalo  zaradi vmesne zaostritve pogojev za status, kar je bilo kasneje odpravljeno.


Pretekle analize in aktivnosti: 

 2022

Po nastopu nove vlade smo v juniju 2022 podali novemu ministru za okolje in prostor predloge za izboljšanje financiranja NVO (13. 5. 2022).

2021

V letu 2021 smo posodobili analizo o stanju financiranja okoljskih NVO: Financiranje okoljskih nevladnih organizacij (April 2021).

2016

Predlog za povečanje namenskih sredstev za varstvo okolja in urejanje prostora

Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta v začetku decembra 2016 na MOP naslovili dopis s predstavljenimi predlogi, ki se mrežam zdijo dolgoročno smiselni in usmerjeni v to, da se v sektor okolja in prostora vrne več sredstev in da se okrepi Ministrstvo za okolje in prostor. Več…

Dokument Predlog za povečanje namenskih sredstev za varstvo okolja in urejanje prostora in boljše financiranje nevladnih organizacij s teh področij je dostopen tukaj.

Delovna skupina Financiranje okoljskih NVO mreže je 25. oktobra 2016 objavila tudi tri zanimive dokumente v zvezi s finančnim položajem okoljskih NVO v Sloveniji, med katerimi je tudi javnomnenjska raziskava o okoljskih NVO.

 2015

Pobuda za ureditev sistemskega financiranja okoljskih nevladnih organizacij

Pobuda je bila junija 2015 poslana predsedniku vlade, dr. Cerarju in ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ter v obravnavo Odboru DZ za okolje, Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja RS ter Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Mreža Plan B za Slovenijo je Vlado RS pozvala naj nemudoma prične z izvajanjem zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. V luči tega je potrebno omogočiti obstoj in razvoj v zdravi demokratični družbi pomembnega okoljskega nevladnega sektorja, ki je v prvi vrsti zagovornik sedanjih in prihodnjih generacij. Organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo so se odločile, da o nevzdržnem odnosu države do okolja in trajnostnega razvoja ter položaju okojskih NVO spregovorijo na glas, zato so ob svetovnem dnevu okolja, 4. junija 2015, zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone. Več…

Gradiva:

– Podprite sistemsko financiranje okoljskih prizadevanj

– Infografika

– Izjave znanih Slovencev

– Fotografije novinarske konference (foto: Helena Nieboer)

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.