Uvodnik
Barbara Kvac, Focus: Po uspešni podnebni konferenci v Parizu je čas, da od besed preidemo k dejanjem
Posledice ciklona Winston, ki je pred dnevi razdejal otoško državo Fidži, nas znova opominjajo na nujnost podnebnega ukrepanja za zavarovanje najbolj ranljivih skupnosti po svetu. In v tej luči predstavlja dogovor, ki so ga svetovne vlade dosegle v Parizu, pomemben dosežek. Ob upoštevanju znanstvenih opozoril, da bi segrevanje za 2 ˚C zelo verjetno prineslo resne škode zaradi podnebnih sprememb je 195 držav s Pariškim dogovorom podprlo cilj omejitve dviga globalne temperature na znatno pod 2 ˚C in se zavezalo k zasledovanju naporov za omejitev segrevanja na 1,5 ˚C. Hkrati so se dogovorile, da bodo v drugi polovici stoletja dosegle neto ničelne emisije. Prevedeno v razumljiv jezik to pomeni, da so se države dogovorile o opustitvi rabe fosilnih goriv v drugi polovici tega stoletja in okrepitvi svojih prizadevanj za zmanjšanje emisij.
Kot tak je rezultat pariške podnebne konference zgodovinski diplomatski dosežek, ki je ponovno vzpostavil zaupanje ljudi v multilateralni podnebni proces. A vendar je bil Pariz le prvi korak, zdaj je v ospredju vprašanje kako ga izvajati in kako lahko naredimo več. Vemo namreč, da nas zaenkrat predstavljeni prispevki posameznih držav vodijo v 3 ˚C toplejši svet in torej ne zadoščajo za dosego ciljev, ki so zapisani v dogovoru. Prav zato se težko delo šele začenja.
Kot vse druge države mora tudi Evropska unija zdaj prevetriti svoje podnebno-energetske cilje in emisije toplogrednih plinov zmanjšati bistveno bolj, kot trenutno načrtuje. Ker EU nosi velik del odgovornosti za podnebne spremembe in ker je hkrati zmožna ukrepati bolj ambiciozno kot večina drugih držav, cilj neto ničelnih emisij v drugi polovici stoletja pomeni, da morajo vsi sektorji v EU ničelne emisije doseči v naslednjih nekaj desetletjih. Najboljšo priložnost za prevetritev in zaostritev domačih podnebnih ciljev EU predstavlja zakonodajni proces o 2030 podnebno-energetskem paketu, ki je v teku. Le ta bo opredelil do kakšne mere bo EU izkoristila potencial energetskih prihrankov in učinkovite rabe energije, kako hiter bo nadaljnji razvoj rabe obnovljivih virov energije ter ali bo industrija imela dovolj spodbud za vlaganja v čistejše tehnologije.
Razprava o prevodu Pariškega dogovora v nove cilje in ukrepe na ravni EU prav gotovo ne bo preprosta. To nakazujejo tako odzivi evropskih odločevalcev, ki ne kažejo pripravljenosti za krepitev naporov, kot tudi agresivno lobiranje energetsko intenzivne industrije proti izboljšavam nedelujoče evropske sheme trgovanja z emisijami. Kljub temu je moč argumenta na strani zagovornikov višje ambicije, saj naslavljanje podnebnih sprememb prinaša poleg okoljskih tudi družbene in gospodarske koristi.
Ker je bilo v preteklih letih skozi neuspešne poskuse oblikovanja globalnega dogovora za resen spopad s podnebnimi spremembami izgubljenega veliko časa, je tega zdaj na voljo le še malo. Katastrofalne posledice podnebnih sprememb lahko (še vedno, kljub Parizu) preprečimo le z učinkovitimi in hitrimi ukrepi, ki terjajo spremembe trenutnih politik.
Spremembe pa bodo potrebne tudi v Sloveniji. Zdaj ni več sprejemljivo, da namesto ukrepov, s katerimi bomo emisije zmanjševali, snujemo strategije za uveljavitev odpustkov. In ni več sprejemljivo, da namesto opuščanja subvencij za fosilna goriva razmišljamo o uvedbi novih.
Aktualno v Planu B
Prijava inšpekcijskim službam zaradi pogina živali na žici in rezilih ograje na državni meji
Konec decembra je Umanotera v imenu mreže Plan B za Slovenijo podala prijavo inšpekcijskim službam zaradi pogina živali zaradi poškodovanja na žici in rezilih ograje na državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Zaradi ograje prihaja tudi do fragmentacije habitata, kar je iz naravovarstvenega vidika pomemben negativni vpliv, predvsem za ogrožene vrste velikih zveri. Februarja smo prejeli odgovor tako Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo kot tudi Inšpektorata RS za okolje in prostor, oba pa ugotavljata, da za nadaljnje ukrepanje nimata zakonske podlage. Inšpekcija za okolje in naravo je s prijavo seznanila tudi Ministrstvo za notranje zadeve, katero je v svojem odgovoru navedlo ukrepe za preprečevanje poškodb živali. Vsi dokumenti v zvezi s prijavo inšpekcijskim službam so objavljeni v Kronologiji procesov na spletni strani mreže Plan B.
Iz aktivnosti delovnih skupin mreže
Delovna skupina Podnebna politika
S svojim delom na področju podnebnih sprememb nadaljuje v okviru novega projektnega obdobja delovna skupina Podnebna politika, ki je v preteklih mesecih izvedla naslednje aktivnosti: v novembru je skupaj s Slogo pripravila pismo predsedniku vlade pred pariško Podnebno konferenco, januarja analizirala Pariški dogovor in pripravila pripombe mreže na Predlog Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2016, februarja pa na ministrico za okolje in prostor ter Odbor za zadeve Evropske unije v Državnem zboru naslovila pismo pred Svetom EU za okolje. Delo delovne skupine lahko spremljate tudi pod rubriko Kronologije procesov na spletni strani mreže Plan B.
Iz aktivnosti članic
Konferenca v Bursi in Let’s do it World 2018
Jaka Kranjc (Društvo Ekologi brez meja) se je v začetku februarja udeležil letne konference gibanja Let’s do it, ki je potekala na robu Burse (Turčija). Gibanje je na konferenci izbralo točen dan leta 2018, na katerega bomo ljudje po celem svetu zavihali rokave in očistili planet odpadkov, in sicer 8. september. Zanimiv zapis s srečanja si lahko preberete tukaj.
Novo urejeno parkirišče pri planini Kuhinja za ohranjanje narave pod Krnom
V okviru projekta PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO!, kjer kot partner sodeluje CTRP Kranj, se je v začetku oktobra začelo z izvedbenimi deli pri urejanju parkirišča pod planino Kuhinja pod Krnom.
Nosilec te aktivnosti je projektni partner Občina Kobarid, ki se je v projekt vključil v skladu s svojo jasno vizijo, da se na podlagi dobro ohranjene narave območje pod Krnom razvija v smeri sonaravnega turizma oziroma trajnostnega razvoja. Dosedanje degradirano območje opuščenega peskokopa pri planini Kuhinja oziroma pod območjem naravne vrednote Krn‒Morena, bo sonaravno urejeno v parkirišče. To bo omogočilo urejeno parkiranje avtomobilov in s tem odmik ter omejevanje motoriziranega prometa in parkiranja od območja naravne vrednote. Obenem bo omogočilo tudi prihod in obračanje vozil morebitnega javnega prevoza ter zasebnih kombijev. Na parkirišču bo na voljo 60 parkirnih mest.
Skupna vrednost celotnega projekta “Parkiraj & doživi naravo” znaša približno 400.000 evrov, kot vodilni partner pa ga koordinira Triglavski narodni park. Finančna vrednost projekta Občine Kobarid znaša okoli 130.000 evrov, od tega je okoli 100.000 evrov nepovratnih sredstev Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 (Program EGP) in Republike Slovenije. Razliko (okoli 30.000 evrov) bo občina zagotovila iz 23. člena Zakona o financiranju občin.
Dela pri urejanju parkirišča trenutno (januar 2016) potekajo po planu in so že v zaključni fazi. Po zaključku zimskega obdobja naj bi bila zaključena do marca 2016, v aprilu pa bi pridobili še uporabno dovoljenje. Parkirišče bo tako na voljo obiskovalcem že z začetkom poletne sezone 2016.
E-novičnik projekta za trajnostno mobilnost v Triglavskem narodnem parku
Izšla je 1. številka e-novičnika projekta Parkiraj & doživi naravo!, ki ga ureja projektni partner CTRP Kranj. S projektom želimo partnerske organizacije podpreti uvajanje trajnostne mobilnosti pri obiskovanju naravne dediščine v Triglavskem narodnem parku, zlasti v Bohinju ter Zg. Posočju.
V e-novičniku si poleg njegove predstavitve preberite kako poteka urejanje parkirišča pod planino Kuhinja ter o številnih izobraževalnih in promocijskih dogodkih na temo trajnostne mobilnosti.
E-novičnik si lahko preberete na: http://www.ctrp-kranj.si/2016/02/preberite-si-1-stevilko-novicnika-projekta-parkiraj-dozivi-naravo/
Izvedbo projekta sofinancirata Program Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 in Republika Slovenija.
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Pravni interes NVO s statusom v upravnih postopkih
Društva organizacije s statusom v javnem interesu na področju ohranjanja narave imajo po 137. členu Zakona o ohranjanju narave ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove) s statusom javnega interesa na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja pa imajo pravico sodelovati le v nekaterih postopkih po tem zakonu (51a. člen, 64, člen, 73. člen, pogojno 84a. člen in 110g. člen). Izven teh določil je možno v upravne postopke v zadevah povezanih z varstvom okolja in narave, vstopati le po 43. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da v postopke lahko vstopi, kdor izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Praksa nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu je, daje vstopanje v postopke težko, ravno zaradi izkazovanja pravnega interesa. V pomoč vsem, ki se trudijo z utemeljevanjem pravnega interesa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja in narave bo zato morda v pomoč naslednje razmišljanje.
Na podlagi tega člena nevladne organizacije v praksi, tudi tiste s statusom delovanja v javnem interesu zelo težko izkazujemo obstoj pravnega interesa, predvsem zato, ker interes nevladnih organizacij ni povezan z »osebno koristjo«. Zato ni možno nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali narave enačiti z vsako stranko po tem členu, saj ta člen v svojem bistvu obravnava in se nanaša na »zasebni interes« (tako pravne ali kot fizične osebe). NVO s statusom v javnem interesu pa deloma zastopajo tudi javni interes in v imenu varstva tega javnega interesa vstopajo v postopke. NVO status v javnem interesu tudi udejanjajo, tako formalno, saj morajo vsako leto Ministrstvu za okolje in prostor predložiti poročilo o svojem delovanju, ki mora izpolnjevati določene kriterije, kot dejansko s svojimi ravnanji. S tem udejanjajo svoje pravice in poslanstvo v skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1), Zakonom o ohranjanju narave in s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). S svojim delovanjem v interesu varovanja okolja, ki je naš skupni interes in pogoj življenja, predstavljajo nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na tem področju državi komplementarni, pa tudi nadzorni korektiv. Država (vlada) namreč hkrati skrbi za več javnih interesov, ki so si lahko nasprotujoči in zaradi različne moči nosilcev moči, ki stojijo za temi interesi, posamezni »javni interesi« lahko prevladajo nad drugimi »javnimi interesi« – vendar ne nujno v procesu pravičnega tehtanja javnih interesov v smislu trajnosti in dobrobiti družbe, ampak prepogosto zgolj na podlagi argumenta moči. Nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu tako nima »zasebnega« interesa, ki bi ga lahko presojali po 43. členu ZUP na enak način kot bi to veljalo za katerokoli drugo stranko, saj ne zastopajo zasebnega interesa, oziroma je zastopanje dela javnega interesa, za katerega imajo priznan status, dejansko njihov »zasebni« interes..
Nacionalnega programa varstva okolja ni v normativni program vlade za leto 2016 in 2017
Vlada je v začetku januarja 2016 sprejela normativni program vlade za leto 2016 in leto 2017. Kljub obljubam Ministrstva za okolje in prostor na sestankih s predstavniki Plan B, da je ministrstvo že začelo s pripravami novega nacionalnega programa varstva okolja in ga bo vključilo v normativni program vlade za leto 2016, tega ni storilo. Tako imamo še vedno stanje z leta 2012 pretečenim nacionalnim programom. Še bolj problematično je, ker je, ker v državi nimamo aktualnega poročila o stanju okolja – zadnje je iz leta 2009.
Sicer pa normativni program za leto 2016 in 2017 predvideva sprejem naslednjih za področje varstva okolja zanimivih zakonov:
– s področja Ministrstva za okolje in prostor se poleg novega Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona se obetajo tudi povsem nov Zakon o varstvu okolja ter spremembe Zakona o ohranjanju narave ter nov Zakono ionizirajočih sevanjih in jedrski varnosti;
– s področja Ministrstva za infrastrukturo je planiran Zakon o javnem potniškem prometu;
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano namerava predlagati Zakon o gozdovih in Strategijo namakanja v RS do 2020;
– S področja Ministrstva za zdravje nas bodo gotovo zanimal Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva;
– za področje pravnega varstva okolja pa si obetamo napredek tudi z Zakonom o kolektivnih tožbah, ki ga planira Ministrstvo za pravosodje.
Ministrstvo za javno upravo namerava sprejeti Zakon nevladnih organizacijah. Vse o poteku priprave in besedilo osnutka si lahko pogledate na njihovi spletni strani.
Napovednik dogodkov
3.3.: Javna tribuna Onesnaževanje zraka – grožnja za zdravje ljudi
V četrtek 3. marca bosta Barbara Kvac iz društva Focus in Matej Ogrin s Cipre sodelovala na javni tribuni o onesnaženosti zraka v Sloveniji. Več…
10.3.: Dialog z državljani Krožno gospodarstvo – dobro za okolje in razvoj
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji vas v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj vabita na pogovor z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenum VELLA in evropsko komisarko za promet Violeto BULC. Več…
29.3.: Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo – Zbor članic
Vabljeni na letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo 2016, ki se bo odvijalo v Narodnem muzejo Slovenije – Metelkova od 8.30 ure naprej.
30.3.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vas ponovno vabi na izmenjavo oblačil na Waldorfski šoli v Ljubljani.
