Evropska komisija je konec marca poslala Sloveniji svoje pripombe in komentarje (skupaj 286) na Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, ki je bil pripravljen v letu 2021 na podlagi priporočil komisije za Slovenijo. Načrt je bil s strani vlade potrjen 23. 12. 2021 ter nato poslan v presojo Evropski komisiji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejete pripombe Evropske komisije posredovalo širokemu krogu deležnikov, ki smo bili vključeni v proces priprave in razprav glede tega dokumenta, vendar jih še ni javno objavilo.
Pripombe komisije glede prenizkih okoljskih in podnebnih ambicij se sicer v veliki meri prekrivajo s pripombami, ki smo jih novembra 2021 podali v okviru mreže Plan B za Slovenijo na predlog načrta v javni razpravi. Podnebna in biodiverzitetna kriza v načrtu nista naslovljeni v zadostni meri, čeprav je pridelava hrane eden izmed glavnih vzrokov zanju ter hkrati njuna prva žrtev. Zato so ambiciozni ukrepi na tem področju nujni že v tem trenutku.
Evropska komisija uvodoma poudarja, da je v času krize zaradi vojne v Ukrajini potrebno postaviti v ospredje povezavo med podnebnim ukrepanjem in prehransko varnostjo. V kontekstu podnebne in biodiverzitetne krize morajo države članice ponovno pregledati svoje načrte z namenom povečanja odpornosti kmetijskega sektorja, zmanjšanja odvisnosti od umetnih gnojil, povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije brez ogrožanja pridelave hrane in transformacije proizvodnih zmožnosti v smeri bolj trajnostnih proizvodnih metod. To med drugim vključuje tudi ekološke kmetijske prakse, spodbujanje pridelave stročnic, izboljšanje energetske učinkovitosti ter podporo dobrim praksam in prenosu znanja. Slovenija mora po pripombah Evropske komisije revidirati ciljne vrednosti, predlagane v SN SKP 23-27, tako glede natančnosti kot glede ambicioznosti glede na opredeljene potrebe.
Glede prispevka k skrbi za okolje in podnebnim ukrepom mora postati načrt bolj ambiciozen, da bo dejansko prispeval k okoljskim in podnebnim ciljem EU ter omogočil ustrezno odzivanje na okoljske in podnebne potrebe. Potrebno ga je dopolniti z bolj ambicioznimi cilji glede podnebnih sprememb, naravnih virov in biotske raznovrstnosti, ki morajo biti podprti z zadostnimi finančnimi sredstvi ter z ustreznimi kazalniki za doseganje teh ciljev. Po besedah Evropske komisije načrt ne pojasnjuje v zadovoljivi meri, kakšen je njegov prispevek k dolgoročnim ciljem uredbe o delitvi bremen glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (uredba (EU) 2018/841), predvsem kar se tiče izpustov metana iz prebavil in skladiščenja gnoja ter LULUCF uredbe (Uredba (EU) 2018/(41). Poleg tega načrt nezadovoljivo odraža nacionalne cilje in ukrepe, ki jih določata tako Nacionalni energetski in podnebni načrt kot Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do 2050. V nezadostni meri pa so naslovljene tudi potrebe nujnega čimprejšnjega prilagajanja podnebnim spremembam.
Slovenija mora povečati tudi ambicije v zvezi z načrtovanimi intervencijami za biodiverziteto in naravo. V načrtu ni izkoristila možnosti predstavitve informacij o nacionalnih vrednostih glede ciljev Zelenega dogovora, vključenih v Strategijo »od vil do vilic« in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, razen cilja 18 % kmetijskih zemljišč za ekološko pridelavo hrane do leta 2030.
Glede živinoreje mora Slovenija v revidiranem načrtu prikazati bolj strateški pristop k trajnostni živinoreji. Načrt ne naslavlja vseh slabosti in tveganj, ki jih podaja SWOT analiza glede živinoreje in njenega vpliva na podnebne spremembe. Povzetek SWOT bi moral obravnavati naslednje: od leta 2013 naraščajoči trend emisij, ki niso CO2; trenutno potrošnjo in prehranske vzorce, ki niso v skladu z zdravstvenimi smernicami; odsotnost jasnih spodbud za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu; odsotnost posodobljene strategije prilagajanja za kmetijstvo in rabo zemljišč; pomanjkanje študij in podatkov o podnebnih ukrepih (podatki o dejavnostih, emisijski faktorji, mejni stroški); pomanjkanje revizijskih orodij in kmetijskih svetovalcev za zagotavljanje ciljno usmerjenega svetovanja za celotno kmetijo o blažitvi in prilagajanju; stanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v kmetijskem sektorju. Hkrati je treba kot podporo ciljem blažitve podnebnih sprememb prepoznati priložnosti, povezane s spreminjanjem vzorcev porabe v smeri povečanja porabe rastlinske prehrane in povečanjem domače proizvodnje beljakovin in rastlin.
Na področju okolja se pripombe nanašajo tudi na onesnaževanje voda s hranili, saj 99 % površinskih voda nima dobrega kemičnega statusa – Slovenija v načrtu poudarja, da je presežek fosforja iz kmetijskih površin nizek, vendar pa 4-letno povprečje kaže vrednost 2,7 kg/P/ha/leto, kar je precej višje, kot je povprečje v EU. Slovenija mora v načrtu tudi podrobno opredeliti najbolj ogrožena območja zaradi onesnaženosti s pesticidi.
Pripombe komisije glede prenizkih okoljskih in podnebnih ambicij se v veliki meri prekrivajo s pripombami, ki smo jih v okviru Plan B za Slovenijo podali na predlog načrta v javni razpravi. Menimo, da načrt priložnosti za polno integracijo evropskih podnebnih pravil, nove EU strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in Strategije EU za biotsko raznovrstnost ni izkoristil. Na področju blaženja podnebnih sprememb je neambiciozen in ne sledi Nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu ter Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do 2050. Načrt ne določa zadovoljivih ukrepov za obnovo prizadetih in degradiranih območij habitatov ogroženih vrst živali in rastlin. Prav tako je načrt preskromen pri ukrepih prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Načrt z vezanimi dohodkovnimi podporami, namenjenimi predvsem živinorejskemu sektorju in za območje celotne Slovenije, ne spodbuja povečanja deleža površin (predvsem v ravninskih delih) za pridelavo rastlinske hrane za ljudi v primerjavi s površinami za pridelavo krme za živino in tako ne podpira skladnosti pridelave s prehranskimi priporočili. Načrt se premalo posveča spremembi vrste pridelkov ali sort, kot tudi smotrnosti gojenja posameznih vrst in sort glede na geografske značilnosti, tako da bi bila kmetijska pridelava bolj odporna na vplive podnebnih sprememb. Za vsako področje (zelenjadarstvo, sadjarstvo, živinoreja itn.) bi bilo potrebno tudi podpreti določene tehnike kmetovanja oziroma pridelave hrane, ki bi bile sonaravne, učinkovite in v skladu z zahtevami glede podnebnih sprememb in varstva biodiverzitete. V okoljsko in podnebno kriznih razmerah je ekološko kmetovanje najboljši odgovor na to krizo, zato bi morala Slovenija bistveno povečati ambicijo glede deleža kmetijskih površin za ekološko pridelavo hrane, da se bo približala ciljem EU do 2030 (25 % površin).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na srečanju s širokim naborom deležnikov dne 6. 4. 2022 predstavilo nadaljnje korake glede priprave načrta SKP. Evropski komisiji bodo podali odgovore glede njenih komentarjev v drugi polovici aprila, nato sledijo pogajanja s komisijo glede posameznih točk. Hkrati bo potekalo tudi dopolnjevanje samega načrta in končna priprava okoljskega poročila, ki naj bi bila javno razgrnjena v juniju.
28. 4. 2022 objavljeni komentarji Evropske komisije in odgovori držav – tudi za Slovenijo.
