Energetska revščina je simptom nepravične razdelitve prihodkov in visokih cen energije. Ogrožena so predvsem gospodinjstva z nizkimi prihodki, obremenjena z novimi davki na energijo, saj njihovi računi za porabo energije (ogrevanje prostorov in vode) že tako predstavljajo velik del družinskega proračuna.
Graf: Poraba gospodinjstev za energijo po dohodkovnih skupinah (Vir: SURS)
V letu 2010 je porabila najrevnejša petina slovenskih gospodinjstev 17,4 % svojih prihodkov za energijo. To je za 40 % večji delež kot v letu 2003. Porast energetske revščine je predvsem rezultat zmanjšanje prihodkov in dviga cen energije.
Zavedati se moramo, da so tovrstna gospodinjstva zelo ranljiva za dodatne obdavčitve in da vsi zeleni davki na vsa revna gospodinjstva ne vplivajo v enaki meri. Medtem ko obdavčitev ogrevanja zelo prizadane energetsko revna gospodinjstva, imajo davki na transportna goriva nižji vpliv, saj imajo energetsko revna gospodinjstva v lasti manj avtomobilov. Alternative zelenim davkom (proračunski rezi na področju zdravstva, druge obdavčitve, dvig ddv-ja,…) lahko prizadanejo revna gospodinjstva veliko bolj kot tovrstne obdavčitve.
Naš predlog rešitve poteka v dveh korakih. Potrebna je raziskava o energetsko revnih gospodinjstvih, saj so ta med sabo zelo raznovrstna in potrebujejo različne oblike pomoči. Ko so znani izsledki raziskave, je rešitev teoretično precej preprosta: del denarja, pobranega z zelenimi davki, v obliki socialnih transferjev vrnemo energetsko revnim gospodinjstvom. Novejše raziskave pravijo, da za ta namen zadostuje 6-7 % sredstev, pridobljenih z novimi zelenimi davki (Vivid Economics, 2012).
