bankZelena javna poraba ima tri pomembne vidike: zmanjšanje negativnih učinkov na okolje, zagotavljanje javne infrastukture in storitev ter vprašanje spodbude zaposlovanju. Teoretična funkcija okoljskih davkov je zmanjšanje ali prenehanje okolju škodljivih posledic v gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih. V praksi pa so ti davki postali nenadomestljiv vir prihodkov v proračun. Problem je, da se prihodki od okoljskih davkov ne porabijo namensko, ampak se v celoti prelijejo v proračun. Posledično okoljski davki ne pomagajo pri zmanjšanju škode okolju, ampak lahko posredno celo povzročajo dodatno (npr. kot sredstva pri financiranju cestne infrastrukture). Glede na velik proračunski primanjkljaj Slovenije trenutno ni možna zaveza k porabi denarja od okoljskih davkov za varstvo okolja, niti niso možne dodatne zelene investicije. Preostanejo nam tri strategije, kako okoljska sredstva “porabiti bolje”:

 

    1. Čim učinkovitejša poraba sredstev, ki so namenjena za zelene investiticije/subvencije!
    2. Premik javnih investicij iz okolju škodljivih področij na področja, ki povzročajo manj okoljske škode oz. so okolju prijazna!
    3. Ozelenitev javnega naročanja!

 

Republika Slovenija vsako leto investira na stotine milijonov evrov v gospodarstvo in infrastrukturo. Javni sektor predstavlja levji delež vseh investicij v Sloveniji. Glede na to, da so zelene tehnologije (zlasti na področju energetske učinkovitosti) v vzponu, so investicije v to področje priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest na rastočem trgu.

Evropska komisija definira zeleno javno naročanje kot proces, v katerem javne ustanove naročajo storitve, dobrine in dela z zmanjšanimi škodljivimi vplivi na okolje skozi njihov celotni življenjski cikel v primerjavi s podobnimi izdelki z isto osnovno funkcijo. Javno naročanje ima velik vpliv na dogajanje na trgu.