V letu 2011 je delovna skupina za ekološko davčno reform ugotovila, da so okoljski davki v Sloveniji visoki. Sklenili so, da so prihodki od takšnih davkov preveč nepredvidljivi, da bi bilo njihov delež smiselno povečati.
Slovenija ima visoke ekološke davke le z vidika njihvega deleža v BDPju (v letu 2011 je ta znašal 3,4 %, EU povprečje pa je bilo 2,4 %). Več kot 90 % ekoloških davkov v Sloveniji predstavljajo trošarine na energetske produkte (2,8 % BDP), katerih glavni del predstavljajo trošarine na goriva (bencin in dizel) – 90 %. Davki, povezani s prometom pa so nižji od evropskega povprečja (UMAR, 2012).

 

Graf: Prilivi davkov na energijo EU-27 v letu 2011


 

Slovenija ima najvišji delež davkov na pogonska goriva v Evropi. Glede na to, da stopnje davkov na goriva v Sloveniji niso višje kot v drugih državah, je edina razlaga za njihov velik delež v BDP višja poraba goriva (Evropska komisija, 2013).
V poročilu o zeleni proračunski reformi smo opisali potrebo po razumnem in predvidljivem povečanju posameznih okoljskih davkov. Ponujamo tudi predloge za področja, na katerih lahko s spremembami  pri določenih davkov zmanjšamo škodo okolju, ki jo povzročajo.

Med energetske produkte prištevamo transportna in industrijska goriva ter goriva za ogrevanje. Trošarine na energetske produkte so okoljski davki z daleč najvišjim vplivom na proračun; vanj prispevajo približno miljardo evrov letno. Približno 90 % prihodkov v proračun iz naslova trošarin na energetske produkte pride iz naslova transportnih goriv.

 

Davek na izpuste CO2 je bil v Sloveniji vpeljan leta 1997. Od januarja 2013 so emisije CO2 obdavčene s 14,4 evrov na tono izpustov. Slovenska davčna stopnja CO2 je nad tržno ceno ETS (pod 5 €/tono), ampak še vedno bistveno nižja od vrednosti, ki bi gospodarstvo prisilila v investicije za zmanjšanje izpustov CO2.

 

V Sloveniji je davek na motorna odvisen od izpustov CO2. Leta 2011 je v proračun prinesel 41 milijonov evrov. Zaradi gospodarske krize je bil julija 2012 vpeljan še dodatni davek na motorna vozila, ki imajo prostornino motorja, večjo od 2499 cm3. Kljub dodatni obdavčitvi so zaradi znižane prodaje avtomobilov prihodki od davkov na motorna vozila leta 2012 padli na 37,5 milijona evrov.