Zelena proračunska reforma se osredotoča predvsem na okoljske in fiskalne reforme, vendar mora biti pozorna tudi na svoje socialne posledice. Če ne bodo upoštevale stanja v družbi, ne bodo zelene reforme niti zaželene niti popoularne. Ohranjeno naravno okolje ima za družbo veliko vrednost, ampak ta vrednost je subjektivna in se je običajno ne da kvantificirati. V raziskavi socialnih vidikov zelene proračunske reforme smo se osredotočili na njene direktne vplive na distribucijo prihodkov in posredne vplive na zaposlovanje.

 

Slovenski trg delovne sile je v najslabšem stanju v zadnjih 20 letih. Nezaposelnost je zrasla 4 leta zapored. Četrina mladih je brez zaposlitve. Razlogi za takšno stanje so gospodarska kriza v Sloveniji in njenih trgovinskih partnericah, neučinkovit javni sektor (vključuje javna podjetja) in probsežna pomoč prevelikemu gradbenemu sektorju.

Energetska revščina je simptom nepravične razdelitve prihodkov in visokih cen energije. Ogrožena so predvsem gospodinjstva z nizkimi prihodki, obremenjena z novimi davki na energijo, saj njihovi računi za porabo energije (ogrevanje prostorov in vode) že tako predstavljajo velik del družinskega proračuna.

 

Nepravično porazdeljevanje se ne dogaja samo med gospodarskimi panogami in med družbenimi sloji, ampak tudi med različnimi generacijami. Če ostanemo na začrtani poti, bomo zanamcem pustili zelo težavno in neprijazno prihodnost z naslednjimi značilnostmi: