Direktiva o spremljanju in odpornosti tal v sprejemanju

17. aprila 2024

Evropski parlament je 10. 4. 2024 potrdil besedilo predloga Direktive o spremljanju in odpornosti tal (336 glasov za, 242 proti in 33 vzdržanih), ki ga je Odbor za okolje podprl na svoji seji 11. 3. 2024. Predlog direktive bo sedaj predmet usklajevanja v procesu trialoga med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. O končnem predlogu bo glasoval Evropski parlament v novi sestavi po volitvah.

Predlog Direktive o spremljanju in odpornosti tal sledi sprejetima Strategiji EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje in Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja, direktiva pa bo prispevala k uresničevanju Zelenega dogovora. Določa cilje za države članice, da do leta 2050 vsa tla spravijo v zdravo stanje in preprečijo nadaljnje poslabšanje, uvaja obveznosti spremljanja in ocene stanja zdravja tal in uvaja načelo „onesnaževalec plača“ za dekontaminacijo tal. Države bodo morale spremljati in oceniti stanje tal na svojem ozemlju.

Prst sodi med neobnovljive naravne vire zaradi izredno počasnega nastajanja. Trenutno se ocenjuje, da je 60-70 % prsti v EU v slabem stanju (EEA, Soil monitoring in Europe). Zdrava tla so ključna za zagotovitev prehranske varnosti in zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Kmetom zagotavljajo visoke pridelke, pa tudi prepotrebno odpornost na vremenske pojave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in s tem stabilnost prihodkov. Ocenjuje se, da je strošek degradacije tal v Evropi, ki ga primarno nosijo kmetje, okoli 97 milijard evrov letno, cena preventivnega ukrepanja, ki ga spodbuja predlog direktive, pa bi bila šestkrat nižja od stroškov, ki jih povzroča odsotnost ukrepanja.

Učinkoviti ukrepi za varstvo prsti zamujajo tako na mednarodni in EU ravni kot na ravni posameznih držav, zato so pozitivni vsi premiki v tej smeri. Že sama Strategija EU za tla do 2030 je pomenila velik korak naprej za evropski prostor, predstavlja pa tudi pomemben strateški okvir za Slovenijo. Pri nas je varovanje prsti sicer deloma urejeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, vendar ARSO kljub temu evidentira kar 671 potencialno onesnaženih območij. Prizadevanja za boljšo kakovost tal so izražena tudi v Nacionalnem programu varstva okolja do 2030, ki med cilji varstva tal določa povečano sposobnost izvajanja ekosistemskih storitev tal, okrepljene podatke o stanju tal in ozaveščenost o pomenu tal (poglavje 5.2.) in v delu Slovenskega partnerstva za tla.

Sprejeta direktiva bo vseeno tudi za slovenska tla pomenila napredek k bolj učinkovitemu ukrepanju na podlagi boljšega monitoringa stanja tal.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.