Mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta pripravili Analizo sodelovanja javnosti pri oblikovanju stališč RS do dokumentov EU na področju varstva okolja in urejanja prostora.
Namen te analize je ugotoviti kakšne so pravne podlage in dejansko stanje glede vplivanja in možnosti vplivanja nevladnih organizacij in splošne javnosti na sprejem odločitev organov Republike Slovenije do predpisov in drugih dokumentov EU. Nevladne organizacije s področja varstva okolja in urejanja prostora namreč ugotavljajo, da področje varstva okolja zajema zelo obsežen del regulative EU, ki se tudi stalno spreminja. Poleg neposrednega sodelovanja prebivalcev držav EU pri sprejemanju teh v morebitnih javnih obravnavah, ki jih odpre Evropska komisija, je pomembno tudi vplivanje na stališča, ki jih do istih dokumentov zavzemajo države. V Sloveniji javnost nima možnosti sodelovanja pri oblikovanju stališč RS do odločitev EU. Z analizo želimo ugotoviti kakšne možnosti vendarle že obstajajo in kako bi bilo možno izboljšati stanje.
Temeljni okvir za sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah je Konvencija o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), ki jo je:
– Slovenija ratificirala v letu 2004 z Zakonom o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah,
– Evropska unija ratificirala v letu 2005 s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. Februarja 2005 2005/370/ES: Sklep sveta z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti.
Sodelovanje javnosti konvencija ureja v drugem stebru – v 6., 7. in 8. členu. Pri tem se 6. člen nanaša na sodelovanje javnosti pri določenih dejavnostih, ki vplivajo na okolje, 7. člen na sodelovanje pri načrtih, programih in politikah v zvezi z okoljem, 8. člen pa o sodelovanju pri pripravi izvršilnih predpisov in/ali splošno veljavnih pravno obvezujočih normativnih aktov. V nadaljevanju se osredotočamo na sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov in politik ter izvršilnih predpisov, torej na vsebino 7. in 8. člena. Vendar pa konvencija ne zavezuje organov javne oblasti, kadar delujejo v zakonodajni ali sodni funkciji , razen če gre za dostop do informacij.
Celotna analiza je dostopna tukaj. Analizo sta pripravili Klara Rozman in Senka Vrbica iz Pravno – informacijskega centra nevladnih organizacij PIC.
Na to temo je bil 6. maja v Ljubljani v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede organiziran posvet Demokratizacija in učinkovitost procesov oblikovanja stališč RS do EU politik.
Gradivo Slovenska koordinacija EU zadev: ključni problemi in preliminarni predlogi za njihovo reševanje – sinteza ugotovitev posvetov z deležniki 2013–2015 je dostopno na naslednji spletni strani: http://politoloske-raziskave.si/.
