Ljubljana, 24. maj 2021 - Na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo 24. in 25. maja, bodo evropski voditelji razpravljali o evropski podnebni zakonodaji, ki je potrebna za dosego novega EU podnebnega cilja do leta 2030. Ob tej priložnosti smo v mreži Plan B za Slovenijo pripravili pismo predsedniku vlade, v katerem smo predstavili naš pogled na odprta vprašanja v zvezi z revizijo evropske podnebne zakonodaje.

 

Pred kratkim objavljeno poročilo o stanju podnebja s strani programa Copernicus kaže, da je bilo leto 2020 najbolj vroče leto v Evropi, hkrati pa je bila pretekla zima tudi najbolj topla do sedaj s temperaturami, ki so segale kar 3,4 °C nad povprečje zadnjih let[1]. To je še eno od jasnih opozoril, da smo priča hitrim spremembam podnebja. Kljub ambicioznejšim zavezam EU in drugih držav poročilo Emissions Gap Report[2], ki ga pripravljajo Združeni narodi, ugotavlja, da trenutne zaveze držav še vedno vodijo k dvigu temperature za 2,5 °C glede na predindustrijsko dobo, kar je bistveno odstopa od ciljev Pariškega sporazuma. Kot v študiji ugotavlja Swiss Re[3], bo takšen dvig temperature do leta 2050 vodil k izgubi 14 % svetovnega BDP.

 

Pri naslavljanju podnebne krize mora EU prevzeti vodilno vlogo. Od uspeha oziroma neuspeha evropske podnebne in energetske zakonodaje do leta 2030 bo odvisno, kako trajnostno bo EU premagala pandemijo Covid-19 in tako pospešila preobrazbo vseh gospodarskih sektorjev na poti k podnebni nevtralnosti. Vsakršna zamuda pri pogajanjih bo povzročila nadaljnje odlašanje sprejemanja nujno potrebnih ukrepov, kar bo vodilo do višanja skupnih stroškov z računa neukrepanja ter večanja bremena prihodnjih generacij.

 

Podpora večjim naporom EU pri naslavljanju podnebne krize je precedenčna in še raste. Pomembno je, da so v prihajajočih zakonodajnih postopkih in razpravah tako na ravni EU kot v državah članicah zagotovljene transparentnost, spoštovanje znanstvenih ugotovitev ter najvišja raven sodelovanja javnosti.

 

V mreži Plan B za Slovenijo vas zato pozivamo, da:

  • Zagotovite, da prihajajoči zakonodajni paket (Fit for 55) preseže dogovorjen neto cilj 55 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Ob upoštevanju pravičnih deležev za dosego cilja 1,5 °C bi morala EU svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za vsaj 65 %. Zato morajo posamezni zakonodajni predlogi vsebovati cilje z najvišjo možno mero ambicioznosti – vsaj 70 % zmanjšanje emisij v trgovalnih sektorjih (EU ETS) in vsaj 50 % zmanjšanje v netrgovalnih sektorjih (ne-ETS). Poleg tega je treba zagotoviti, da prihajajoči zakonodajni predlogi izboljšajo integriteto okvira podnebnih politik in trajektorije zmanjševanja emisij. Tako za ETS kot za ne-ETS sektorje naj se kot izhodiščne upoštevajo dejanske emisije, presežki emisijskih kuponov naj se ukinejo v celoti, prav tako pa naj se odpravijo vrzeli pri obračunavanju emisij.
  • Se zavzamete za okrepljeno arhitekturo podnebne politike EU in njenega upravljanja. Brez robustnega, transparentnega in zanesljivega zakonodajnega okvira EU ne bo dosegla mednarodnih zavez. Evropska komisija je predstavila več predlogov sprememb obstoječe podnebne arhitekture. Glede na te predloge, želimo izpostaviti naslednje:
    • Obdržati in bistveno zvišati je treba zavezujoče nacionalne cilje v okviru t.i. uredbe o delitvi naporov. Države članice morajo prevzeti odgovornost za zmanjšanje emisij v ključnih sektorjih gospodarstva kot so promet, stavbe in kmetijstvo. Poleg tega je treba izboljšati sistem upravljanja, spremljanja, poročanja in sodelovanja javnosti.
    • Emisije iz cestnega prometa, stavb in kmetijstva naj ostanejo v okviru uredbe o delitvi naporov. EU ETS se naj ne širi na te sektorje. Medtem ko je cena ogljika pomembna za izvajanje načela onesnaževalec plača, ta ni zadostna za naslavljanje netržnih ovir za pospešeno uvajanje čistih virov energije v promet in stavbe v potrebnem obsegu. Poseben zakonodajni okvir za sektorja prometa in stavb, pa tudi za industrijo v okviru EU ETS, je pomemben za občutno zmanjšanje emisij, ki je nujno potrebno.
    • Ponori ogljika ne smejo nadomestiti zmanjšanja emisij. Vključevanje ponorov v podnebni cilj ustvarja nevaren precedens in dejanske kompromise med povečevanjem ponorov in zmanjševanjem emisij, medtem ko je oboje nujno potrebno in mora biti kot tako izkoriščeno v največji možni meri. Pomembno je, da podnebne politike prispevajo tudi k ohranjanju ekosistemov in biodiverzitete.
  • Upoštevate, da mora biti 100 % prihodkov iz podnebne politike EU namenjenih podnebnim ukrepom. Vsi prihodki, ki so ustvarjeni s podnebnimi instrumenti EU, vključno z EU ETS Skladom za modernizacijo, morajo biti tako doma kot na mednarodni ravni v celoti namenjeni pospeševanju pravične tranzicije k podnebni nevtralnosti. Hkrati je treba takoj opustiti investicije v fosilna goriva.

 

Celotno pismo lahko preberete tukaj >>>

 

[1] Copernicus (2021). 2020 European State of the Climate Report. https://climate.copernicus.eu/european-state-of-the-climate

[2] UNEP (2021): 2020 Emissions Gap Report.
https://www.unep.org/emissions-gap-report-2020

[3]  Swiss Re Institute (2021). The economics of climate change. https://www.swissre.com/institute/research/topics-and-risk-dialogues/climate-and-natural-catastrophe-risk/expertise-publication-economics-of-climate-change.html