Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije. V Ustavi RS se pojavlja v obliki zakonske in ustavnorevizijske iniciative, kar pomeni, da lahko 30.000 volivcev predlaga spremembo ustave,  5.000 volivcev pa lahko predlaga tudi spremembo ali sprejem novega zakona.

 

Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše tudi zakonodajni referendum - na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet ali 40.000 volilcev.

 

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Izid referenduma je za Državni zbor zavezujoč.  

 

Ljudska iniciativa


Državljani lahko Državnemu zboru neposredno predlagajo spremembo ustave ali zakona. Najmanj 30 tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave (takšen predlog lahko poda tudi najmanj 20 poslancev Državnega zbora ali Vlada). V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu volivcev mora biti priložen osnutek ustavnega zakona o spremembi ustave ter podpisi najmanj 30 tisoč volivcev.

Najmanj 5 tisoč volivcev lahko predloži Državnemu zboru predlog zakona, ki mora vsebovati sestavine, določene v Poslovniku Državnega zbora (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev). Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj 5 tisoč volivcev.

Pobudo volivcem za predlog zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je 60 dni. Volivec da svojo podporo predlogu s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo s podpisom posameznemu predlogu samo enkrat. Predlog za začetek postopka za predlog zakona pošlje Državnemu zboru predstavnik volivcev.

Zakonodajni referendum


Najmanj 40 tisoč volivcev lahko (pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi - ZRLI) zahteva, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (vsebovati mora referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Državni zbor je vezan na izid zakonodajnega referenduma in eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

 

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Izid referenduma je za Državni zbor zavezujoč.