Zakonodajni postopek

 

Zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec, Državni svet in najmanj 5000 volilcev. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Zakonodajni postopek se deli na tri faze.

Prva obravnava


Prva obravnava se opravi le izjemoma, če jo zahteva najmanj deset poslancev, sicer pa poslovnik določa, da je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. V prvi obravnavi se še ne obravnavajo posamezne zakonske rešitve po posameznih členih, temveč se opravi samo splošna razprava o predlogu zakona: o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Prva obravnava se lahko konča na dva načina:
•  s sklepom Državnega zbora, naj se postopek nadaljuje,
•  s sklepom, da se zakon sploh ne sprejme, s čimer je postopek končan.

Druga obravnava


Druga obravnava predloga zakona se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega delovnega telesa na seji Državnega zbora. V tej fazi se o zakonu ne razpravlja na splošno. Zato v tej fazi v razpravi ni več mogoče dajati splošnih pripomb in predlogov, temveč se lahko besedilo predloga zakona dopolnjuje in spreminja le z amandmaji – t.j.s predlogi za dopolnitev ali spremembo besedila posameznega člena zakona. Vendar pa lahko predstavnik vsake poslanske skupine, če se o zakonu ni opravila splošna razprava, v drugi obravnavi kratko predstavi stališče poslanske skupine do predloga zakona.

Matično delovno telo opravi v drugi obravnavi razpravo in glasovanje o amandmajih k zakonu. Amandmaje lahko vlagajo poslanci in matično delovno telo, vlada pa le v primeru, če ni predlagatelj zakona. Predlagatelj zakona pa lahko vloži amandmaje k vloženim amandmajem.

Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu se pripravi dopolnjen predlog zakona, in sicer tako, da se v predlog zakona za drugo obravnavo vključi vse na matičnem delovnem telesu sprejete amandmaje. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih zakona, h katerim so bili vloženi amandmaji. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina, 10 poslancev in vlada, kadar ni predlagateljica zakona. Predlagatelj zakona pa lahko, enako kot v postopku pred matičnim delovnim telesom, vloži amandmaje k vloženim amandmajem.

Če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo zakona. Če k zakonu ni bil sprejet noben amandma, pa Državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu.

Zakonodajni postopek se v drugi obravnavi lahko tudi konča. Do tega pride v primeru, če matično delovno telo sklene, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V tem primeru Državni zbor o predlogu zakona ne razpravlja, ampak zgolj glasuje o tem sklepu. Če ga potrdi, je zakonodajni postopek končan, sicer pa se zakon vrne v obravnavo matičnemu delovnemu telesu.

Tretja obravnava


V tretji obravnavi razpravlja Državni zbor o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona in sicer le o tistih členih, h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. Amandmaje lahko vložijo predlagatelj zakona, vlada, tudi kadar ni predlagateljica zakona in poslanska skupina, ne pa več posamezni poslanci, niti deset poslancev.

Če se ugotovi, da so s sprejetimi amandmaji posamezne določbe predloga zakona medsebojno neusklajene ali neusklajene z drugimi zakoni, predlagatelj, v določenih primerih pa matično delovno telo, pripravi uskladitveni amandma. Če uskladitveni amandma ni sprejet, je zakonodajni postopek končan.

Po končani razpravi v tretji obravnavi zakona oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev se glasuje o predlogu zakona v celoti. Zakon je sprejet, če je število glasov, oddanih za, večje od števila glasov, oddanih proti, torej je zakon sprejet z večino opredeljenih glasov, razen seveda, kadar je za sprejemanje posameznega zakona predpisana zahtevnejša večina.

Nujni postopek za sprejem zakona


Poleg rednega zakonodajnega postopka je zakon lahko sprejet tudi po nujnem postopku. Ta naj bi se uporabljal le izjemoma in sicer v primeru, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Po določbah, ki veljajo za nujni postopek, se opravi tudi ratifikacija mednarodne pogodbe.

Skrajšani postopek za sprejem zakona


V skrajšanem postopku v prvi obravnavi ni mogoča splošna razprava, druga in tretja obravnava predloga zakona se opravita na isti seji, poleg tega pa ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku.

Skrajšani postopek se uporablja za manj pomembne spremembe zakona, razveljavitev zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom EU ali za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča. V skrajšanem postopku v prvi obravnavi ni mogoča  splošna razprava, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

Ponovno odločanje o zakonu


Poleg rednega in nujnega postopka je v določenih primerih predvidena tudi uporaba posebnega postopka za ponovno odločanje o zakonu. Ta pride v poštev le, če je Državni svet vložil zoper že sprejet zakon suspenzivni veto, torej zahteval, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. V tem postopku se opravi razprava o zahtevi državnega sveta. Pred razpravo lahko predstavnik Državnega sveta obrazloži zahtevo Državnega sveta, poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi mnenje delovnega telesa, predstavnik predlagatelja pa lahko obrazloži mnenje predlagatelja. O zakonu se ponovno ne odloča več z navadno relativno (t.j. večino opredeljenih navzočih poslancev), temveč z navadno absolutno večino (t.j. več kot polovico vseh poslancev), razen seveda, če je za sprejem zakona v rednem postopku predpisana zahtevnejša večina (t.i. kvalificirana večina).

Razglasitev zakona


Ko je zakon v Državnem zboru sprejet, še ne začne takoj veljati, ampak je za njegovo uveljavitev potrebna še razglasitev (promulgacija) zakona in njegova objava (publikacija). Po ustavi razglaša zakone predsednik republike in sicer najkasneje v osmih dneh po njihovem sprejetju, razen če je Državni svet zahteval, naj državni zbor o zakonu še enkrat odloča ali če je bila vložena pobuda ali zahteva za razpis naknadnega referenduma. Ustava tudi določa, da zakon začne veljati petnajst dni po objavi, razen če je v njem samem določeno drugače.

Uradno prečiščeno besedilo zakona


Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona, ki se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora. Na podlagi sklepa, ki ga sprejme Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, vlade ali poslanske skupine, zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo. Uradno prečiščeno besedilo potrdi Državni zbor brez razprave. Državni zbor lahko sklene, da vsa uradna prečiščena besedila potrdi z enim glasovanjem. Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.


Iskanje gradiva in podatkov o glasovanju o zakonih in aktih


Zakoni / akti, ki so v obravnavi/na koncu obravnave

S klikom na zavihek delo Državnega zbora – poročevalec –  gradivo v obravnavi so dostopni vsi zakoni in akti ter drugi dokumenti, ki so v danem trenutku v obravnavi, oblika postopka in faza obravnave.
1. http://www.dz-rs.si/
2. zavihek delo Državnega zbora - zakonodaja – v obravnavi/ konec obravnave/sprejeti zakoni in akti
3. iskanje po naslovu/vsebini/EPA številki
4. izbira obravnave
5. s klikom ime zakona/akta/amandmaja se prikažejo evidenčni podatki, s klikom na modro puščico pred imenom obravnave pa relevantni dokumenti


Amandmaji

1. http://www.dz-rs.si/
2. Zavihek delo Državnega zbora - zakonodaja – v obravnavi/ konec obravnave/sprejeti zakoni in akti
3. iskanje po naslovu oziroma vsebini zakona ali akta, h kateremu so določeni amandmaji vloženi
4. v primeru, da je zakon že sprejet - klik na postopek sprejemanja in ne na sprejet zakon. Če je še v obravnavi, klik na zakon.
5. klik na modro puščico pred druga obravnava za iskanje vloženih amandmajev
6. za posamezne amandmaje znova klik na modro puščico pred vloženi amandmaji
7. za pregled glasovanja o amandmaju je potreben izpis  EPA številke

Sprejeti zakoni/akti/amandmaji ter glasovanje poslancev in poslank

1. http://www.dz-rs.si/
2. zavihek delo Državnega zbora - zakonodaja – sprejeti zakoni in akti
3. iskanje po naslovu/vsebini/EPA številki
4. klik na ime zakona oziroma akta
5. za podatke o glasovanju je potreben klik postopek sprejemanja in ne sprejet zakon,
6. klik na sejo, na kateri je bil zakon/akt sprejet
7. izpis številke EPA
8. v možnosti glasovanje se po številki EPA poišče dokument, o katerem nas zanima glasovanje
9. klik na kvorum izpiše abecedni seznam poslancev ter njihovo glasovanje o zakonu o celoti in posameznih amandmajih