Uvodnik

 

Tomislav Tkalec (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Kam pluje slovenska energetska politika? Glede na predlog Energetskega koncepta Slovenije in prioritete Ministrstva za infrastrukturo, nikamor – ostaja na mestu

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki naj bi določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Vendar v dokumentu ni najti nobenih zastavljenih ciljev za leto 2030, prav tako v celoti ohranja obstoječe stanje (status quo) v energetskem sektorju: kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj predvideva do leta 2054, razvijanje sončne in vetrne energije pa prestavlja na čas po letu 2030. Predlog EKS, ki ga je predstavil MzI, bi lahko poimenovali tudi ne-koncept.

Več


Slovenija je ratificirala Pariški sporazum, s katerim se je zavezala k odločnemu boju proti podnebnim spremembam. Prve analize ciljev sporazuma predvidevajo zaprtje premogovnih elektrarn v Evropi do leta 2030, čemur EKS ne sledi. Poleg zatiskanja oči pred nujnim predčasnim zapiranjem TEŠ, naši politični predstavniki usodo zapiranja TEŠ prepuščajo prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi CO2: ETS), pri čemer pozabljajo na usode delavcev in rudarjev v Šaleški dolini.

 

Državna energetska strategija bi morala odločno utirati pot energetski tranziciji: opuščati fosilna goriva (najprej premog), zmanjševati rabo energije in intenzivno razvijati razpršene OVE, ki bi neposredno koristili sto tisočim prebivalcem Slovenije. Ukrepe z višjimi ambicijami pa moramo začeti izvajati že sedaj in ne šele v naslednjem desetletju. EKS bi moral vključevati zavezo za hkratni in takojšnji razvoj sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 45 % delež OVE do leta 2030. Kot absolutno prioriteto bi si moral zastaviti zmanjševanje rabe energije in njeno učinkovito rabo, saj le na ta način lahko zmanjšamo vpliv energetike na okolje.

 

Vendar tega ni zaslediti v predlogu EKS. A kot tudi na MzI posredno priznavajo, je EKS bolj ali manj v celoti izgubil svoj pomen, saj bo veliko bolj relevanten dokument Državni energetsko-podnebni načrt (DEPN), ki je predpisan s strani EU ter bo vključeval cilje za zmanjšanje emisij CO2, povečanje deleža OVE ter energetske prihranke do leta 2030, kot bo to določeno in sprejeto na ravni Evropske unije. Seveda ni za pričakovati, da bi bili ti cilji v DEPN niti za milimeter bolj ambiciozni od tistih, ki nam bodo zapovedani s strani EU, saj se naši odločevalci bojijo že uresničevanja teh, kaj šele da bi sami zastavili jasno progresivno vizijo, ki bi ji sledili ter jo tudi uspešno uresničevali.

 

Po drugi strani pa MzI trenutno na vse možne načine išče rešitve za primanjkljaj, ki ga ustvarja TEŠ. Potem, ko so pred enim letom v noveli Energetskega zakona (EZ-1) pod pritiskom javnosti umaknili sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, so v ponovnem poskusu novelacije EZ-1 vsiljevali subvencijo za TEŠ (oz. pokrivanje izgube HSE) na veliko bolj prikrit način. S spremembo 74. člena so želeli uzakoniti plačevanje storitve primarne regulacije, ki jo v veliki meri zagotavlja TEŠ, pa tudi večje hidroelektrarne (večina je v lasti HSE). Glede na javne izjave ELES-a bi dodatna dajatev zaenkrat znašala približno 1,5 milijona evrov na leto, od česar bi TEŠ vsako leto pripadlo okoli 1 milijon evrov. Plačevanje tega bi padlo na pleča končnih uporabnikov električne energije v obliki zvišanja prispevka za omrežnino.

 

Poleg tega so z novelacijo želeli omejiti višino plačevanja koncesijskih dajatev za hidroelektrarne, zaradi česar bi bile na slabšam tamkajšnje lokalne skupnosti in občine (predvsem ob Dravi), medtem ko bi hidroelektrarne imele višje dobičke. Večina teh hidroelektrarn je v lasti HSE, kar lahko ponovno interpretiramo kot finančno pomoč temu državnemu podjetju – da bi zakrpali ogromno finančno luknjo, ki jo ustvarja TEŠ.

 

Zakon je, ravno zaradi teh zgrešenih rešitev in velikega odpora podravskih občin, na koncu padel v Državnem zboru, saj ni dobil podpore večine poslancev. Kaže nam jasno sliko trenutnega stanja v slovenski energetski politiki, kjer je glavna prioriteta Ministrstva za infrastrukturo vztrajno iskanje dodatnih sredstev za krpanje primanjkljaja TEŠ (HSE), medtem pa zanemarja razvoj čiste energetike, ki bi bila v skladu z našimi podnebnimi zavezami ter bi temeljila na zmanjšanju rabe energije in obnovljivih virih energije.

 


  

Aktualno v Planu B

 

In akcija!... kratki filmčki za NVO 

21. in 28. februarja je v okviru projekta Plan B za Slovenijo, v Okoljskem centru potekalo usposabljanje za snemanje kratkih filmčkov.  Udeleženci usposabljanja so se naučili osnovnih pravil snemanja, montaže ter tudi uporabe kratkih filmčkov. Zaradi velikega zanimanja članic mreže bo usposabljanje ponovljeno v mesecu aprilu. 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v začetku februarja potrdil vladni predlog spremembe 8. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. člen obstoječega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ. Več…

 

Tudi Focus med več kot 250 nevladnimi organizacijami v podporo madžarskim kolegom 

Focus se je pridružil skupini več kot 250 organizacij in platform z vsega sveta, ki smo podpisale pismo in izrazile veliko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za civilno družbo na Madžarskem. Več…

 

Tudi letos bomo čistili

Ali se še spomnite odmevne čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!? Z idejo o tej največji prostovoljni nacionalni akciji nam je skupaj uspelo nepredstavljivo: v enem dnevu povezati 270.000 prostovoljcev , ki so dobre volje čistili skrite kotičke naše deželice in skupaj nabrali več kot 14.800 ton odpadkov. Več… 

         

Plastična vrečka – strupen simbol potrošniške družbe

Vrečke iz polietilena ali polipropilena, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov našega planeta. V mladosti naših staršev in starih staršev so bile redke, pa še tiste so skrbno prali in varovali. Kaj pa danes? Na vsakem koraku gore plastičnih vrečk. V trgovinah, naših domovih, na ulicah in v naravi. Največ jih je prav tam, kamor zagotovo ne spadajo. Kako je lahko sodobna družba to sploh dopustila? Pa navsezadnje, kako bomo nastalo situacijo popravili? Več…

 

Poročilo o globalni konferenci Let's Do It World!

Od 25. do 28. januarja letos je v Talinu v Estoniji potekala konferenca Let's Do It World!, ki smo se je udeležili predstavniki 86 držav vsega sveta. S tem začetnim globalnim dogodkom je startala akcija Očistimo svet 2018, katere glavnina se bo zgodila 15. septembra in se je bo seveda udeležila tudi Slovenija. Več…

 

Izšla je 12. Številka biltena Trdoživ

V novi številki biltena lahko preberete o rakovicah slovenskih plitvin, tujerodnih potočnih rakih in školjki, o prehrani evrazijske vidre na reki Mirni, dinarski smiljki in še o mnogem drugem.  Več…

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Srečanje s protikorupcijsko komisijo pri varuhinji 

 

V okviru rednih srečanj s predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ pri varuhinji človekovih pravic smo se 5. 2. 2018 srečali s predstavnico Komisije za preprečevanje korupcije mag. Sonjo Jelen in s kriminalističnim inšpektorjem specialističnega oddelka policije za korupcijo dr. Davidom Smolejem. Oba sta poudarila, da je področje varstva okolja in urejanja prostora korupcijsko zelo izpostavljeno, pri čemer je posebej izpostavljeno sodelovanje zasebnega sektorja s politiko. O tem je nastala tudi knjiga Korupcija kot pereča oblika okoljske problematike v Republiki Sloveniji. 

Več

Tipični dejavniki korupcijskih tveganj so večji državni projekti (infrastruktura), večji gospodarski subjekti (npr. Lafarge, TEŠ), lokalni politični interesi (v zvezi s pripravo občinskih prostorskih načrtov) in zasebni interesi v škodo javnih sredstev (npr. spremembe namembnosti zemljišč). Specifika korupcijskih dejanj je, da jih je težko dokazovati, saj so skrita, zato je malo prijav. Vseeno pa je npr. v letu 2017 policija podala 80 ovadb. Poleg tega se korupcijska dejanja odvijajo v kontekstu tehtanja različnih družbenih interesov. 

 

Korupcijska dejanja kot kazniva določa Kazenski zakonik, kazniva dejanja pa preganja policija in Specializirano Državno tožilstvo. Komisija za preprečevanje korupcije pa je preventivni organ, ki deluje na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega je sprejeta tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v RS. Komisija za preprečevanje korupcije daje tudi komentarje na predpise v javni razpravi oziroma medresorskem usklajevanju, vendar pa njihova priporočila praviloma niso upoštevana. Da bi lahko zares delovala preventivno, bi komisija morala biti vključena že v samo pripravo predpisov, kar bi prispevalo k večji transparentnosti tega postopka z objavo vseh strokovnih podlag, boljšemu nadzoru in dvigu strokovnosti.

 

Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt za izboljšanje varstva okolja

Evropska komisija je objavila ukrepe, ki jih je sprejela v pomoč članicam, da bi izboljšale izvajanje varstva okolja. Med ukrepi je sprejem akcijskega načrta (EU actions to improve environmental compliance and governance) in oblikovanje delovne skupine

 

E-seminar: Okvirna vodna direktiva 

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Države na svojem ozemlju določijo povodja in vodna območja, ta pa so osnovna enota upravljanja v skladu z načrti upravljanja povodij, ki jih morajo sprejeti. Države morajo načrte sprejemati v sodelovanju z javnostjo:  

• javnost obvestijo vsaj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt;

• vsaj dve leti prej morajo javnosti posredovati začasni pregled pomembnih zadev upravljanja voda ugotovljenih na povodju;

• vsaj eno leto prej morajo javnosti posredovati  osnutke načrta upravljanja povodja, na katere lahko javnost 6 mesecev podaja pripombe in predloge in se dejavno vključuje v razpravo.


Več

Direktiva postavlja okoljske cilje glede stanja voda. Država pa zagotovi, da se za vsako vodno območje izvede analiza njegovih značilnosti, pregled vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih voda in podzemne vode ter ekonomska analiza rabe vode in na podlagi teh analiz sprejme program ukrepov, da se dosežejo okoljski cilji. Ti so določeni posebej za površinske vode, podzemne vode in zavarovana območja v smislu preprečevanja slabšanja stanja vodnih teles ter njihovega obnavljanja in izboljševanja. Če podatki analiz kažejo, da cilji ne bodo doseženi, morajo države raziskati vzroke, preučiti in pregledati dovoljenja in odobritve, prilagoditi program spremljanja stanja in uvesti dodatne ukrepe za doseganje ciljev.

 

Direktiva dopušča začasno poslabšanje stanja vodnih teles, če je to nastalo kot posledica naravnih okoliščin ali višje sile, kadar pa gre za aktivnosti države, ki poslabšajo stanje pa ne bo šlo za kršitev direktive, če je nedoseganje dobrega stanja posledica preoblikovanja fizičnih značilnosti teles površinske vode ali gladine podzemne vode ali neuspešnega preprečevanja poslabšanja stanja iz zelo dobrega v dobro, posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• storjeno je vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje vodnega telesa,

• razlogi za te spremembe so posebej navedeni in obrazloženi v načrtu upravljanja povodja, cilji pa vsakih 6 let ponovno pregledani,

• razlogi za spremembe so prevladujoč javni interes in/ali koristi, ki ji imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj, ki so večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev dobrega stanja voda,

• koristnih ciljev, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmernimi stroški, ne da doseči na druge načine, ki so mnogo boljša okoljska možnost.

 

Direktiva zahteva nadzor in dovoljevanje rabe vode, za katero je potrebno plačati povračila.

 

Več uporabnih informacije ja na spletni strani direktive. Evropska komisija mora poročati o izvajanju te direktive Evropskemu Parlamentu in Svetu vsakih 6 let. Slednja pa sprejmeta Strategijo za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode.

 

Z vodami je povezanih še več direktiv, ki se nanašajo na pitno vodo, podzemne vode, kopalne vode, omejevanje izpustov v vode, poplave (več na spletni strani Evropske komisije).

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 


 

Napovednik dogodkov

 

1. 3.: Male komunalne rastlinske čistilne naprave – brezplačno predavanje v Preddvoru  

 

CTRP Kranj vabi na strokovno predavanje Male komunalne rastlinske čistilne naprave, ki bo v četrtek, 1. marca 2018, ob 18.00 v Turistično informativnem centru Preddvor. Več...

 

6. - 13. 3.: Spomladanska usposabljanja za izvajanje spremljane poti v šolo v obliki Pešbusa in Bicivlaka 

Vljudno vabljeni k udeležbi na usposabljanju za izvajanje spremljane poti v šolo v obliki Pešbusa in Bicivlaka, ki ga izvajamo v sklopu programa Aktivno v šolo. Več…

 

28. 3.: Letno srečanje mreže 2018 – Zbor članic

Konec marca bo potekalo letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo 2018. Več informacij bo v kratkem objavljenih na spletni strani mreže.