Uvodnik

 

Manca Velkavrh (DOPPS): Kako naša prehrana vpliva na okolje?

Ko začnemo govoriti o ohranjanju narave in okolja, bo hitro veliko ljudi izrazilo mnenje, da »nas je preveč na svetu in dokler tega ne rešimo, nimamo nikakršne možnosti, da bi rešili naš planet«. Redki se nato vprašajo ali nimamo na svetu že dovolj hrane, le da je ta neenakomerno porazdeljena, da se je velik delež zavrže oz. da lahko z izbiro hrane vplivamo na svoj planet. Tudi reševanje podnebne krize ni omejeno le na reševanje vprašanja fosilnih goriv in prometa - živinoreja predstavlja skoraj enako velik delež izpustov toplogrednih plinov kot promet.

Več

Porabo mesa in mlečnih izdelkov se je začelo obravnavati kot pomemben vpliv na okolje pred relativno kratkim. Najverjetneje zato, ker gre za poseganje v prehranjevanje ljudi, torej poseganje v zasebno sfero posameznika. Lažje se navadimo ločevati odpadke, kot na spremembo jedilnika. Zakaj? Ločevanje odpadkov ne pomeni večje spremembe našega življenja. Še vedno lahko kupujemo, karkoli si želimo, le po uporabi ločimo različne materiale v različne smetnjake. Tudi podjetjem, ki proizvajajo mesne in mlečne izdelke grozi večji finančni udar kot tistim, ki samo prilagodijo embalažo svojih izdelkov, da jih lahko potrošniki po uporabi lažje ločimo in imamo dober občutek, da smo naredili nekaj za ohranjanje okolja. Podobno velja tudi za uporabo varčnih žarnic, varčno porabo pitne vode, manj agresivnih čistil, naravno kozmetiko, itd. Pri problematiki mesa in mlečnih izdelkov je nekoliko drugače. Ali gre za zmanjševanje porabe ali umik iz jedilnika – ne gre samo za zamenjavo enega izdelka z drugim, temveč to pogosto dojemamo kot odpovedovanje hrani, ki jo uživamo že toliko let. Zaradi tega je tudi manj nevladnih organizacij, ki si upajo naslavljati porabo mesa in mlečnih izdelkov kot problematično, precej manj kot tistih, ki zagovarjajo prej naštete ukrepe varovanja okolja. 

 

Nevladniki se zavedamo, da poseganje v močne industrijske lobije zahteva močno organizacijo in podporo širših množic, kar je ob hkratnem radikalnejšem poseganju v navade ljudi še posebej zahtevno. Kljub temu, mesna in mlečna industrija predstavljata velik vpliv tako na okolje kot na naravo. Glede na letošnji članek* iz revije Nature, predstavljajo izpusti slednjih kar 80-92 % vseh izpustov toplogrednih plinov (TP) iz kmetijstva.

 

IATP (Institute for Agriculture and Trade policy) in GRAIN (grain.org) sta pripravila poročilo o izpustih TP 35 največjih podjetij mlečne in mesne industrije. Trenutno izpusti teh industrij predstavljajo 14 % vseh izpustov toplogrednih plinov. V kolikor želimo, da se temperature v povprečju ne dvignejo za več kot 1,5 o C, se morajo skupni izpusti znižati iz 51 giga ton na 13 giga ton do leta 2050. Glede na trende povečevanja povpraševanja po mesu projekcije kažejo, da bo delež mesne in mlečne industrije ob zadanem znižanju izpustov iz drugih virov do leta 2050 obsegal 81 % vseh izpustov. Seveda, če se bo povpraševanje po teh izdelkih res tako povečalo, kot kaže zaenkrat. Večinski delež mesnih in mlečnih proizvodov prihaja iz manjšega števila držav oz. njihovih združenj. To so ZDA, Kanada, Evropska unija, Brazilija, Argentina, Avstralija in Nova Zelandija. Te predstavljajo 15 % svetovnega prebivalstva, vendar proizvedejo 43 % vseh toplogrednih plinov iz živinoreje. Vedno večji igralec v tej industriji je tudi Kitajska, ki skupaj z ZDA, EU, Avstralijo, Argentino in Brazilijo predstavlja kar 68 % proizvodnje govedine na svetu. Brez Kitajske ta delež pade na dobrih 55 %, z največjim deležem v ZDA.

 

Problematično je tudi javljanje izpustov oz. pomanjkanje načrtov za njihovo omejevanje. JBS kot največji proizvajalec mesnih izdelkov nima javnih srednje- ali dolgo-ročnih načrtov za zmanjšanje emisij. Poleg tega je to le eno od 16 podjetij, ki takih načrtov nimajo oz. niso javno dostopni. Od pregledanih 35 podjetij, jih ima le 6 načrte za znižanje izpustov v dobavni verigi, v okviru katere je proizvedenih 80-90 % izpustov mesne in mlečne industrije. Vendar tudi v kolikor znižajo izpuste na kg mleka ali mesa, vseh teh 6 podjetij pričakuje porast proizvodnje.

 

Kar želim z vsem tem povedati je to, da je živinoreja problematična z vidika ohranjanja okolja in narave in da je čas, da se začnemo vsi zavedati tega problema. 

 

 

 

*Springmann M. in sod., 2018. Options for keeping the food system within environmental limits. Nature 562, str.: 519–525

 

*GRAIN in Institute for Agriculture and Trade policy, 2018. Emissions impossible – How big meat and dairy are heating up the planet.

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Odprto pismo: KTPP ponovno odločno nasprotuje širitvi Dunajske ceste! 

Koalicija za trajnostno prometno politiko mreže Plan B za Slovenijo je objavila odprto pismo, v katerem ponovno odločno nasprotuje širitvi Dunajske ceste. S pismom želimo MOL opozoriti in pozvati, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto Ljubljana zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa. Več…

 

 

Podprimo se! - nacionalno srečanje nevladnih organizacij

Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij, ki mu v letu 2018 predseduje Plan B za Slovenijo, je v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, 10. oktobra v Poligonu organiziral nacionalno srečanje nevladnih organizacij pod imenom Podprimo se!, na katerem smo pogledali tuje in domače primere pritiskov na nevladnike, obenem pa smo se s pomočjo gostij iz tujine seznanili z mehanizmi za odzivanje na tovrstne pritiske. Več…

 

 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Braniti stabilno podnebje pomeni spremeniti življenjski slog

Ste vedeli, da z enim povratnim čezoceanskim letom presežete količino izpustov toplogrednih plinov, ki vam kot posamezniku »pripadajo« za celo leto? In da je med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa poleg življenja brez avtomobila tudi uživanje hrane rastlinskega izvora? Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma in omejili globalno segrevanje na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven, so poleg sistemskih sprememb, ki so v pristojnosti vlade, potrebne tudi spremembe ravnanja vsakega posameznika. Več…

 

 

Posebno poročilo IPCC: Globalno segrevanje moramo omejiti pod 1,5 °C

Dan pred zasedanjem Sveta EU za okolje, kjer so evropski okoljski ministri sprejeli stališče do prihajajoče Podnebne konference ZN (COP 24), so vodilni svetovni znanstveniki predstavili nedvoumne dokaze, da je treba dvig temperature omejiti na 1,5 °C. Novo IPCC poročilo, ki so ga naročile in sprejele vse svetovne vlade, kaže, da lahko številne nevarne posledice globalnega segrevanja v prihodnosti preprečimo, če ne presežemo meje 1,5 °C. Prav tako potrjuje, da je ta cilj še vedno dosegljiv, vendar zahteva hitre in daljnosežne spremembe v vseh sektorjih gospodarstva. Več…

 

 

Cilj 1,5 °C zahteva proračun EU, ki bo omogočil prehod na ničelne emisije

Pred zasedanjem Sveta za splošne zadeve, 16. oktobra 2018, se je društvo Focus pridružilo pozivu združenj podjetij, raziskovalno-svetovalnih skupin in organizacij civilne družbe, s katerim so evropske ministre pozvali, da uskladijo prihodnji proračun EU s cilji Pariškega sporazuma in razvojnimi cilji OZN. Več…

 

 

Vabljeni k prebiranju jesenskega novičnika Dovolj za vse!

Izšel je tretji novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Tokratna številka je posvečena skupnostni energetiki. Ta je prepoznana kot ključni dejavnik pravočasnega in pravičnega podnebno‑energetskega prehoda, kjer je glavni poudarek na zmanjšanju rabe energije in uporabi obnovljivih virov. Več…

 

Najčistejša pisava na svetu – ustvarili so jo prostovoljci, ki so čistili Slovenijo

Futura DDB in Ekologi brez meja smo skupaj s prostovoljci ustvarili posebno pisavo iz odvrženih smeti, ki smo jih pobrali na vseslovenski čistilni akciji. Vsako črko smo fotografirali na nevtralnem ozadju in ustvarili najčistejšo pisavo na svetu. Z njo bomo lahko tudi virtualno prenašali sporočilo, da smeti ne sodijo v naravo. Raje jih PONOVNO UPORABIMO za kaj novega, večjega. Več…

 

 

Lahko bi čakali, da mobilnost starejših na podeželju uredi država…

a s tem bi se bistveno zmanjšala kakovost življenja 1000 starostnikom, ki že v 10 slovenskih občinah uporabljajo storitev brezplačnih prevozov Zavoda Sopotniki. V njenem okviru okrog 100 aktivnih prostovoljcev – šoferjev vsak mesec podari 800 ur svojega časa in udejanja moto »Človek človeku sopotnik«. Ker je za Slovenijo značilna razpršena poselitev, ki otežuje zagotavljanje mobilnosti z javnim potniškim prometom, hkrati pa, še posebej na podeželju, narašča socialna izključenost starostnikov, sta Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo dejavnosti Zavoda Sopotniki, zavoda za medgeneracijsko solidarnost. Več…

 

 

EU pred pomembno odločitvijo glede uvedbe višjih standardov za izpust plinov iz avtomobilov

Okoljske in javnozdravstvene organizacije so objavile pretresljiv video, ki prikazuje vpliv izpušnih plinov iz avtomobilov na zdravje. NO2 je večinoma produkt dizelskih motorjev in povzroča zdravstvene probleme, kot so demenca ter pljučna in srčna obolenja. Po poročanju Royal College of Physicians škodljivi učinki na zdravje veliko bolj resno prizadenejo otroke in najstnike kot odrasle osebe. Izpostavljenost toksičnim delcem (PM) med najbolj občutljivo dobo odraščanja lahko otroke privede do nepravilnega razvoja dihalnega sistema, kar jim lahko povzroči astmo ali pripelje celo do zmanjšane razvitosti možganov. Več…

 

#ProtectWater

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode. Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme. Več…

 

Poziv glede sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur

Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije sta na članice in člane Odbora za zadeve EU naslovili poziv, naj ne potrdijo sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur. Sporazum vsebuje sistem reševanja sporov ICS, ki ga je Slovenija v preteklosti večkrat zavrnila, prav tako pa Sodišče EU preverja, ali je sistem skladen s pravom EU. Več…

 

Javni potniški promet na osrednjem Gorenjskem – prispevaj svoje mnenje (anketa)

Podpora trajnostni mobilnosti se na območju osrednje Gorenjske (občine Kranj, Tržič, Naklo, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko) v zadnjih letih povečuje, s sprejemom Celostnih prometnih strategij ter ukrepi, ki podpirajo hojo, kolesarjenje ter javni potniški promet (JPP) kot prometno prakso, pa želijo občine in država z učinkovito in okolju prijazno mobilnostjo izboljšati kakovostno bivanja za več kot 95.600 prebivalcev osrednje Gorenjske ter zmanjšati okoljski vpliv prometa.

CTRP Kranj vabi k izpolnitvi ankete o javnem potniškem prometu na osrednjem Gorenjskem. Rezultati ankete bodo osnova za testiranje nekaterih nočnih prog, prav tako pa bodo predstavljeni  odločevalcem na lokalni in državni ravni ter prevoznikom. Več…

 

Carina je v petek odkrila letos največji primer tihotapljena ptic čez Slovenijo

Cariniki so ustavili voznika avtobusa s prikolico, pri katerem so med rutinskim pregledom prtljage našli 15 škatel z mrtvimi pticami. Natančen pregled škatel je opravila varstvena ornitologinja Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. V škatlah je zabeležila 1349 osebkov ptic, ki so pripadale 13 vrstam. Več…

 

Urša Zgojznik nominirana za Slovenko leta!

Urša nikoli ne vidi težav, ampak zgolj in samo rešitve. Urša je pravi timski človek, ki je v tem letu našim prizadevanjem posvetila 25 ur na dan. Predvsem pa je Urša srčna in motivirana oseba, ki jo imamo neizmerno radi. Če bi vsaka organizacija imela tako osebo, bi si Švica želela, da postane druga Slovenija. Glasujte za Uršo, da postane Slovenka leta. Zakaj? Ker si to resnično zasluži! 

 

Glasovanje poteka do 29. novembra na spletni strani revije Jana, na njihovi Facebook strani in z glasovnicami po pošti. Glasujete lahko 1x dnevno! Več…

 

Foto: Polona Ponikvar

 

Humanitas prejel nagrado GENE Innovation Award

Z veseljem in ponosom oznanjamo, da je Humanitas prejel nagrado Evropske mreže za globalno učenje - GENE Innovation Award za eno najboljših praks globalnega učenja 2018! Več…

 

 

Dokumentarni film: PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

Film Ptice jezer, njihova vrnitev prikaže, kako so se v nekoč zaradi industrije uničeno okolje znova vrnile ptice. Jezera v okolici Velenja, ki so geografsko središče filma, so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Ta je začel obratovati konec 19. stoletja, sredi 20. stoletja pa je začela tu delovati še termoelektrarna, ki je povzročila hudo onesnaženje jezerske vode in izginotje življenja v njej. Posledično so izginile tudi mnoge ptice. Po dolgotrajnem ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, se je v vodo vrnilo življenje. Sčasoma so se vrnile tudi ptice, prišle so celo nekatere vrste, ki jih prej ni bilo. Več…

 

 


 

 

Napovednik dogodkov

 

14. 11.: 3. nacionalna konferenca Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Umanotera in društvo Focus vabita na 3. nacionalno konferenco skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi, ki bo potekala v sredo, 14. novembra 2018, od 9. do 12. ure (z delavnico do 14. ure) v Grand Hotel Union. Več…

 

 

22. 11.: 4. nacionalna konferenca globalnega učenja

Društvo Humanitas v sklopu Tedna globalnega učenja 22. novembra 2018 že četrto leto zapored organizira nacionalno konferenco globalnega učenja. Več…