Uvodnik

 

Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Strategija stagnacije

Slovenija sprejema Strategijo razvoja 2030 (SRS), dokument, ki naj bi predstavljal nov krovni razvojni okvir. Ta okvir določajo Vizija Slovenije 2050, pregled trenutnega stanja, pa tudi globalni trendi in izzivi. SRS zato vključuje tudi uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Dokument je pravkar šel skozi enomesečno javno razpravo, v okviru katere je svoje pripombe na dokument podala tudi mreža Plan B za Slovenijo.  

Več

Glede na pomembne izzive, s katerimi se soočamo danes ali pa nas še čakajo, bi bilo moč pričakovati, da bo osnutek SRS pomislil na kakšne korenite spremembe. Da bomo vsaj začeli iskati neke rešitve, ki nas bodo popeljale na pot proti pravičnejši družbi, varnejšemu okolju in kakovostnemu življenju. Seveda pa pregled osnutka SRS hitro razblini takšna pričakovanja. 

 

Dokument se sicer trudi vnašati nove razvojne elemente, vendar pa je vseskozi prisotna napetost med zasledovanjem standardnih gospodarskih manter (visoka produktivnost, gospodarska rast, višji BDP…) in okoljskimi ali družbenimi cilji. Dokument prepoznava nevzdržnost modela razvoja, v katerem se je nahajala Slovenija tik pred izbruhom krize, a spregleda, da se ta model bistveno ni spremenil in se še vedno nahajamo v njem. Še vedno si želimo dohitevati gospodarsko bolj razvite države, četudi bi si lahko za cilj zastavili dohitevanje držav, ki dosegajo boljše rezultate npr. z vidika družbene povezanosti, varovanja okolja ali zadovoljstva ljudi. Individualna potrošnja na prebivalca se še vedno navaja kot kazalnik življenjskega standarda in na splošno dvig življenjskega standarda dokument povezuje zlasti z gospodarsko rastjo. Dokument prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni rasti produktivnosti, ki je nesmiselno, saj stalna rast – sploh na dolgi rok - ni mogoča. Razloge za nizko produktivnost osnutek povezuje predvsem z neučinkovito in obremenjujočo državo ter neustrezno izobrazbo in demografijo, kar je mogoče razumeti kot poziv k podreditvi države in ljudi potrebam gospodarskih družb. Celo znanje dokument umešča v funkcijo gospodarske konkurenčnosti, četudi je znanje predpogoj za marsikatere druge cilje (kultura, jezik, strpnost itd.): kot cilj izobraževanja postavlja zgolj pridobivanje tistih znanj, ki jih je mogoče prodati na trgu. 

 

Osnutek SRS sledi miselnosti, da so ljudje, okolje, naravni viri, znanje itd. predvsem v funkciji gospodarstva. S tem ostaja v miselnem modelu, ki je tako Slovenijo, kot svet, pripeljal do križišča številnih kriz in vse globljih prepadov. Prva točka, kjer bi bilo mogoče začeti drugače, je oblikovanje konteksta, v katerem se sprašujemo o nadaljnji razvojni strategiji. Dokument že v tej točki zatre v kali vsak poskus drugačnega pogleda: kontekst gradi predvsem na osnovi dokumentov gospodarskih organizacij. Če bi zaobjel tudi poglede na kontekst, kot ga vidijo znanstvene ustanove ali civilno-družbena gibanja, bi dokument morda lahko ponudil bolj celovito obravnavo globalnih trendov ter bolj celovit kontekst za oblikovanje slovenskih razvojnih pristopov. Potem bi morda lahko oblikovali razvojno strategijo, v kateri ne bi bili prebivalke in prebivalci Slovenije, naše okolje, naša krajina, naša kultura ali naše znanje in kreativnost zgolj hrana za gospodarski sistem, ki nam je – milo rečeno – pobegnil izpod vajeti.  

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Mreža je MOPu posredovala pripombe na objavljen Osnutek Nacionalnega programa varstva okolja 2030. Na splošno dokument zaznamuje lahkotnost pogleda na okoljske izzive, predvsem na področju podnebnih sprememb in stanja tal (oz. kmetijskih zemljišč). Več…

 

V mreži smo se odzvali tudi na osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, ki ga je SVRK dal v javno obravnavo in nanj podali pripombe. 16. novembra smo v sporočilu za javnost o mnenju mreže glede strategije obvestili tudi medije. Več…

 

Prvo letno poročilo ekipe Nature's Rights

Po dveh letih in pol delovanja je ekipa Nature's Rights izdala Prvo letno poročilo, ki zajema obdobje med aprilom 2015 in septembrom 2016. V tem času je ekipa, ki deluje prostovljno, usposobila 150 prostovoljcev iz desetih evropskih držav, zgradila mrežo več kot 200 strokovnjakov, nastopili so na 31 konferencah, organizirali 21 delavnic, pripravili smo tudi osnutek EU direktive za pravice narave. Več…

 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Javna debata: Kako zelene so zelene politike?

Kako (ne)aktivna je slovenska politika pri oblikovanju politik na evropski ravni, kako jih prenaša na nacionalno in lokalno raven in kako bi lahko učinkovito zmanjšala razkorak med zeleno teorijo in prakso? O tem so se danes v Poligonu pogovarjali z različnimi sogovorniki s slovenskega in evropskega prostora na dveh panelnih okroglih mizah z naslovi "So-oblikovanje lokalnih zelenih politik" in "Evropska zelena transformacija in krožno gospodarstvo". Več…

 

Posvet: Vloga javnih inštitucij pri spodbujanju davčne transparentnosti

Podjetja in posamezniki pogosto skrivajo svoje bogastvo v skladih, fundacijah in podjetjih v davčnih oazah, s čimer si znižujejo davčni račun. To pomeni, da zmanjšajo državne prihodke ter posledično zmanjšujejo javna sredstva, ki so namenjena za zagotavljanje javnih storitev – šol, bolnišnic, cest. Vsako leto davčne oaze skrijejo najmanj 600 milijard dobičkov. Zato jo v tej igri najslabše odnašajo nacionalne vlade in lokalne skupnosti, ki odgovarjajo za zagotovitev najosnovnejših javnih storitev za svoje prebivalce, obenem pa se srečujejo s kroničnem pomanjkanjem sredstev. Več…

 

Dan brez nakupov 2017

Letošnji dan brez nakupov je potekal 24. 11., in sicer pod geslom: Več kot trošiš, manj živiš (The More You Consume, the Less You Live). Prednovoletna nakupovalna norija je že pred vrati. Črni petek traja po dva tedna ali več. Ob tem si velja zapomniti, da nas nakupovanje kot tako ne bo nikoli osrečilo. Lahko nam dvigne razpoloženje za nekaj ur, morda celo nekaj dni. Vendar na koncu ugotovimo, da so stvari, ki so resnično pomembne in jih imamo (ter zanje skrbimo) povezave, prijatelji, družina, izkušnje, čisto in zdravo okolje. Več…

 

 

 

Prazen koš, polna denarnica

Na brezplačnih praktičnih delavnicah “Prazen koš, polna delavnica" boste izvedeli, kako prihraniti s preudarnimi nakupi in kako je mogoče bolj kakovostno živeti z manj embalaže. V decembru bodo Ekologi brez meja izvedli tri brezplačne delavnice v Mariboru, Kopru in Radovljici. Več…

 

 

Očistimo Slovenijo in svet 2018

Prelomni zgodovinski dogodki so redki. Posebej takšni, h katerim lahko prispeva res vsakdo na svetu. Pa še mirni, združevalni in z dolgoročnimi pozitivnimi učinki. Prav tak dogodek prihaja 15. 9. 2018. Na ta dan bo na milijone ljudi po vsem svetu pobiralo odpadke. Slovenija seveda ne bo manjkala! Kdo ve, ali bomo še obdržali svetovni rekord 14 % udeležbe, ki smo ga dosegli v letu 2012? Več…

 

Po konferenci Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem

»Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Več…

 

 

 

 

Vabilo občinam k prijavi interesa za sodelovanje z Umanotero na področju razvoja trajnostnega turizma in ozelenjevanje občinskega proračuna

V Umanoteri so v letih 2016 in 2017 izvedli projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri (v sodelovanju z Društvom Focus, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij in IPoP) in Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni (s pilotno občino Ajdovščina), v katerih so lokalne skupnosti spodbujali in podpirali pri uveljavljanju načel trajnostnega razvoja, ki poleg okoljske vzdržnosti prispevajo tudi h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Več…

 

Kolesarski zajtrk v Slovenj Gradcu

Kdo pravi, da je kolesarske sezone konec? Kolesarjenje v hladnejših mesecih že dolgo ni več samo za ekstremiste. Ustrezna oprema, prilagojena hitrost in topla oblačila omogočajo, da lahko kolesarimo tudi v hladnejših mesecih. Navidez banalna odločitev o izbiri potovalnega načina pa je vse prej kot to, če upoštevamo, da je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov in onesnaženje zraka z drobnimi delci. Poleg tega pa z aktivnim prihodom v šolo ali službo naredimo tudi nekaj dobrega zase! Kolesarski zajtrk je potekal 16. novembra. Več…

 

 

Ogled primerov dobre prakse krožnega gospodarstva v Baskiji v okviru projekta RETRACE

Predstavnik Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj se je skupaj s predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v Baskiji udeležil študijskega obiska v okviru projekta RETRACE, ki je del medregionalnega programa sodelovanja Interreg Europe. Skupaj s projektnimi partnerji iz Italije, Španije, Francije in Romunije so si ogledali primere dobrih praks na področju krožnega gospodarska in sistemskega oblikovanja. Več…

 

Akcija ozaveščanja o negativnem vplivu onesnaženosti na življenje v morju

V soboto, 11. novembra je v Kopru društvo Morigenos izvedlo akcijo ozaveščanja o  negativnem vplivu onesnaženosti na življenje v morju. Več…

 

Od izvira do morja

Konec oktobra se je društvo Morigenos v sodelovanju z ekipo Moja reka si in zaposlenimi v Coca cola Slovenija podalo na čiščenje obrežja reke Dragonje. Več…

 

Letna skupščina združenja upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN

Združenje upravljavcev  sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, Krajinskim parkom Strunjan in s pomočjo slovenskega društva za morske sesalce – Morigenos, organiziralo letno skupščino združenja upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij, ki je potekala 27. novembra 2017 v Izoli. MedPAN združuje danes že preko 100 članov in partnerjev iz 18 sredozemskih držav. Več…

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

  

E-seminar: Direktiva o odgovornosti za okoljsko škodo (ELD)

Poleg previdnostnega načela, je najpomembnejše načelo varstva okolja, da povzročitelj plača škodo, ki jo povzroči okolju (poluter pays principle / precautionnary principle). Področje odgovornosti za okoljsko škodo sistemsko ureja Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (Directive 2004/35/CE of the European Paraliament and of the Council of 21 April 2004 on environmental liability with regard to the prevention and remedying of environmental damage).

Več

Direktiva je izrecno naravnana ne samo na škodo, ki se povzroči človeku, ampak predvsem škodo, ki se povzroči okolju in naravi sami po sebi. Tako po direktivi okoljska škoda pomeni kakršnokoli škodo povzročeno zavarovanim vrstam in naravnim habitatom, ki ima večje škodljive vplive na doseganje ali vzdrževanje ugodnega stanja ohranjenosti takih habitatov in vrst, nadalje škodo povzročeno tlom in vodam. Škoda pomeni merljivo negativno spremembo naravnega vira ali merljivo prizadetost funkcije naravnega vira, do katere lahko pride neposredno ali posredno. Resnost vplivov se vrednoti po merilih iz priloge I, pri čemer se dokazan vpliv na zdravje ljudi ocenjuje kot večja škoda.

 

Direktiva določa, da se uporablja v zvezi z okoljsko škodo, ki nastane zaradi poklicnih dejavnosti, naštetih v Prilogi III, pri drugih dejavnostih pa se uporablja, če bi povzročitelj ravnal namenoma ali iz malomarnosti. Žal določa tudi kar širok spekter izjem, ko se pravila o okoljski odgovornosti ne uporabljajo in sicer direktiva ne zajema okoljske škode ali neposredne nevarnosti škode, ki jo povzročijo spopadi in vojne, izjemni, neizogibni in neustavljivi naravni pojavi, v zvezi z jedrsko nevarnostjo in za dejavnosti namenjene obrambi države. Izključena pa je tudi odgovornost za okoljsko škodo nastalo iz razpršenih virov onesnaževanja, razen, če je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med škodo in dejavnostmi posameznih izvajalcev. Direktiva se tudi ne uporablja za škodo, ki jo je povzročil dogodek, ki se je pripetil pred dnem, ko morajo države članice direktivo prenesti v svoj pravni red (30. 4. 2007) ali če je preteklo več kot 30 let od emisije ali dogodka, ki je povzročil škodo.

 

Bistveni ukrepi, ki jih določa direktiva so preventivni in sanacijski ukrepi. Če obstaja neposredna nevarnost za nastanek okoljske škode, mora povzročitelj (izvajalec določene dejavnosti) nemudoma sprejeti preventivne ukrepe v sodelovanju s pristojnim državnim organom, ki lahko tudi na njegove stroške sam odredi preventivne ukrepe. Če pa je do škode že prišlo, mora povzročitelj nemudoma obvestiti pristojni organ in v sodelovanju z organom ali po njegovem nalogu izvesti sanacijske ukrepe (sanacijske ukrepe določa priloga II).

 

Stroške vseh preventivnih in sanacijskih ukrepov, ki so določeni s to direktivo mora kriti povzročitelj škode. Za zagotovitev plačila teh stroškov direktiva zahteva, da države sprejmejo ukrepe, s katerimi

spodbujajo ustrezne gospodarske in finančne subjekte, da razvijajo instrumente finančnega jamstva in trgov z njimi, vključno s finančnimi mehanizmi pri plačilni nesposobnosti, s čimer se izvajalcem omogoči, da uporabljajo finančne garancije za kritje svojih obveznosti po tej direktivi.

 

ELD direktiva je tudi ena izmed direktiv, ki zagotavljajo sodelovanje javnosti in nevladnih organizacij v postopkih okoljske škode. Tako lahko prizadeti posamezniki ali pravne osebe ter nevladne organizacije (pri nas s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja) pristojnemu organu prijavijo okoljsko škodo ali nevarnost te in zahtevajo od organa ukrepanje. 

 

Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktive. Direktiva pa kljub jasnosti in relativni enostavnosti v prostoru EU ni prav zaživela in obstajajo trajna prizadevanja za bolj učinkovito implementacijo zahtev direktive (o tem več informacij tudi med gradivi na spletni strani Justice & Environment).

 

 

Pravna zaščita okoljsko razseljenih oseb

Zaživela je spletna stran projekta, zasnovanega na podlagi aktualne problematike podnebnih sprememb in okoljskih migracij. Gre za projekt študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, katerih cilj je ozaveščanje o problematiki okoljskih migracij in priprava morebitnih predlogov za ureditev statusa na tem področju. Več…

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.


  

Napovednik dogodkov

 

5. 12.: Posvet: Krčenje prostora civilne družbe

Društvo Focus, Ekologi brez meja in Umanotera vas vabijo na posvet Krčenje prostora civilne družbe, ki bo potekal v torek, 5. 12., med 9. in 13. uro v Mestnem muzeju v Ljubljani. Več…

 

6. 12.: Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Konzorcij vsebinskih mrež vas vabi na letno konferenco, ki se tokrat glasi Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju? Konferenca bo potekala v Hiši EU v Ljubljani, 6. decembra med 9.30 in 13.30 uro. Več…

 

6. 12.: Predstavitev knjige – Zdravilne rastline za poslovno in osebno rast

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas vabi na predstavitev nove knjige: Zdravilne rastline za poslovno in osebno rast, ki bo potekala v sredo, 6. 12. 2017 ob 18h. Več…

 

7. 12.: Okrogla miza: Evropska odvisnost od plina

Društvo Focus vas vabi na okroglo mizo “Evropska odvisnost od plina”, ki bo potekala 7. decembra med 12:30 in 15:00 v Poligonu. Več…

 

14. 12.: Razprava o od-rasti

Društvo Focus vas vabi, da si rezervirate termin 14. 12. med 17. in 19. uro, ko bo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala razprava z Giacomom D'Aliso o od-rasti. Več…