Uvodnik

 

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj: Obeta se nam vroče poletje!

Lahko bi rekli, da je dogajanje na kmetijskem področju usklajeno z vremenom: zelo vroče in pestro je postalo še pred nastopom koledarskega poletja.  

Več

Zbranih več kot milijon podpisov za prepoved glifosata

Glifosat je ena najpogostejših učinkovin v herbicidih; vsebuje jo tako razvpiti Monsantov Roundup kot Boom efect, ki ga izdelujejo v Sloveniji, v Račah. Zato je lanska odločitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da ga uvrsti med verjetno karcinogene snovi, po vsem svetu dvignila veliko prahu. Najbolj so seveda besneli pri Monsantu in nemudoma sprožili »protiofenzivo«, s katero skušajo relativizirati ugotovitve WHO. Kot nalašč mora tudi Evropska komisija do konca letošnjega leta odločiti o (ne)podaljšanju dovoljenja za uporabo te snovi v EU. NVO dobro vemo, kakšni so pritiski industrije na odločevalce, zato je več evropskih NVO začelo v okviru Evropske državljanske pobude (EDP) zbirati podpise za prepoved glifosata. Pobudi smo se aktivno pridružili tudi v Inštitutu za trajnostni razvoj in mreži Plan B za Slovenijo. Še pred zaključkom kampanje je bil cilj 1 milijon podpisov presežen. V Sloveniji je bilo zbranih približno 3.000 podpisov. Ker je EDP zakonodajni inštrument EU, se morajo podpisniki identificirati, kar v Sloveniji pomeni posredovanje EMŠO. Čeprav posredovanje osebnih podatkov poteka prek varne spletne povezave, to ponavadi nekatere potencialne podpisnike odvrne. Zato je 3.000 podpisov za Slovenijo kar lepa številka. Pričakujemo, da bo uspeh pobude prispeval k prepovedi glifosata v EU. Za dobro popotnico je tudi Kalifornija (ki je v ZDA v marsičem posebna) glifosat uvrstila med rakotvorne snovi in zavrnila Monsantove protiargumente.

 

Saga o evropski Uredbi o ekološki pridelavi in označevanju

28. junija so tri pristojne EU inštitucije – Evropska komisija, Svet držav članic in Evropski parlament dosegli začasni dogovor o evropski Uredbi o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških živil, ki jo je Komisija začela pripravljati že pred 5 leti. Postopek se toliko časa vleče tudi zato, ker deležniki ekokmetijskega sektorja niso bili kakovostno vključeni že v sami začetni fazi pregleda zakonodaje. V Sloveniji pa ekokmetijskemu sektorju sploh manjka kapacitet, da bi se s to zanj tako pomembno zakonodajo sploh ukvarjal. V okviru mreže Plan B za Slovenijo – Delovne skupine za ekološko kmetijstvo smo MKGP v začetku junija predlagali, naj ne podeli mandata za nadaljnje usklajevanje, ker je predlog preslab in nima dodane vrednosti v primerjavi s sedanjo uredbo. Vendar pa kaže, da je Evropska komisija skušala vključiti kar največ pripomb držav članic, tako da je večina mandat podprla. V okviru IFOAM EU – Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo – skupine za EU bomo zadnji predlog natančno pregledali in ocenili, kaj pomeni za kmete in ostale; a se bojimo, da kakih bistvenih izboljšav čez noč ne more biti.

 

Sicer je med najbolj spornimi vprašanji prisotnost nedovoljenih snovi v ekoloških živilih, kjer imajo države različna stališča. Kot potrošniki bi si sicer vsi želeli, da vsaj v ekološki hrani ne bi imeli popolnoma nobenih neželenih snovi, vendar pa se to lahko zgodi kljub kmetovi 100-odstotni pazljivosti, saj v splošnem živimo v že močno onesnaženem okolju. Vendar pa v EU sedaj še ni poenotenja, ali bi še naprej veljale iste omejitve kot pri živilih nasploh ali pa bi mejo postavili kar na mejo detekcije. Najpomembnejše pa je vprašanje, kako ravnati v primeru, da analiza pokaže prisotnost nedovoljenih snovi. V svojem dopisu MKGP smo se v okviru DS za EK zavzeli za to, da mora biti postopek strokoven in pravičen do vseh udeležencev, tako da bo odgovornost (in posledice) nosil resnični povzročitelj. 

 

Ljubljana vedno bliže mestu brez pesticidov?

Še dobra novica. Lani maja smo v okviru mreže Plan B za Slovenijo na župana g. Jankovića naslovili pobudo, naj se Ljubljana pridruži pobudi »Mesta brez pesticidov«. Odziv je bil pozitiven, na sestanku smo pobudo in potrebne korake predstavili odgovornim službam. V Ljubljani so pripravili pregled stanja rabe pesticidov in ugotovili, da so jih že močno omejili, še vedno pa uporabljajo herbicide za zatiranje rastlin ob cestah, pločnikih in podobno. Nedavno so sporočili, da so nabavili stroj za uničevanje plevelov z vročo peno, ki ga trenutno preizkušajo. Na ITR smo ugotovili, da je stroj dovoljen tudi v ekološkem kmetijstvu. Zelo smo veseli, da je naša pobuda očitno padla na plodna tla in da se v Ljubljani trudijo izboljšati svojo »zeleno učinkovitost« tudi na tem področju.

 

Upajmo pa tudi, da so mojstri vinogradniki na grajskem hribu posadili takšne trte, ki so dovolj odporne na bolezni in škodljivce, da jih bodo lahko oskrbovali brez agrokemikalij… 

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Predlog za javno razpravo o osnutku Deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU 

Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta na Ministrstvo za zunanje zadeve naslovili Predlog za javno razpravo o osnutku Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU. Več…

 

  


  

Iz aktivnosti članic

 

Okolje je naša glavnica, ki je ne dovolimo zapraviti

21. junija je na tiskovni konferenci 66 okoljskih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ Vlado RS pozvalo, naj s civilno družbo vzpostavi konstruktiven dialog, učinkovit nadzor nad onesnaževalci in odgovornost državnih institucij. Prepričani so, da so številni konflikti nastali in nastajajo po nepotrebnem, in bi se jim na tak način lahko izognili. Podpisnice poziva so tudi organizacije članice mreže Plan B za Slovenijo. Več…

 

Nevladne organizacije smo za šesti scenarij EU

Nevladne organizacije smo 20. junija predstavile šesti scenarij za prihodnost EU »Trajnostna Evropa za njene prebivalce«, ki ga je podprlo več kot 250 organizacij civilne družbe iz EU. Tudi v Umanoteri smo podprli scenarij, ki se zavzema za Evropo, osredotočeno na osrednje družbene vrednote – demokracijo in participacijo, družbeno pravičnost, solidarnost in trajnost, spoštovanje pravnih norm in človekovih pravic, tako v EU kot širom sveta.

Več

 

Evropska komisija je v beli knjigi o prihodnosti EU ponudila pet scenarijev možnega razvoja Unije v prihodnosti in z državami članicami odprla razpravo o prihodnosti EU. S šestim scenarijem želimo nevladne organizacije vplivati na politične razprave o prihodnosti EU in zagotoviti, da bo ta v ospredje postavila pravice ljudi in njihovega okolja.

 

Vlade opuščanje premoga ne zanima

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Okoljske organizacije Focus, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera opozarjajo, da v dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju rabe energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Zdi se, da je Vlada RS zaradi priklanjanja željam premogovne in jedrske industrije pripravljena ohranjati obstoječe stanje, se izogniti postavitvi pravočasnega konca kurjenju premoga v Sloveniji, sončno in vetrno energijo pa še naprej ignorirati. Teden dni po tem, ko je Trump umaknil ZDA iz pariškega sporazuma, organizacije poudarjajo, je še toliko pomembneje, da Slovenija skupaj z drugimi državami EU odločno vodi boj za varno podnebje. Več… 

 

Izjava Brez izgovora ob okoljski nesreči na Vrhniki

Pri Ministrstvu RS za zdravje deluje Medresorska delovna skupina za izvajanje zavez Parmske deklaracije o okolju in zdravju (MDS), katere člani so državni sekretarji številnih vladnih resorjev, in med drugim, v skladu z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) tudi predstavnik mladih. Ta komisija je na svoji 4. seji 3. oktobra 2011, ki ji je predsedoval takratni državni sekretar prim. dr. Ivan Eržen, obravnavala problematiko neprimernega odziva ob okoljskih nesrečah in prelaganju pristojnosti iz organa na organ, seveda posledično na škodo prebivalstva. Več… 

 

Zgodba o bananah – raziščite jo z nami

Banane so najbolj prodajano sadje na svetu. Ni jih potrebno oglaševati, saj si jih vsi želijo. So smešno poceni. So hiter in zdrav prigrizek, ki ne potrebuje embalaže. Vendar ima zgodba o bananah tudi temno plat. Tone kemikalij, uničena pokrajina, zdravju škodljivi delovni pogoji. Pokukajte v vsakdan ljudi, ki delajo z bananami, oglejte si plantaže in okolico, ter rešite kviz in preverite svoje poznavanje dobavnih verih. Več…

 

Aktivno v šolo za šolsko kolo

Tudi vi opažate, da vse manj šolarjev hodi v šolo peš ali se pelje kolesom? Kolone avtomobilov pred šolami, v katerih starši odlagajo otroke, že dolgo niso več samo stvar ameriških filmov, temveč vse bolj pogost pojav pred marsikatero osnovno šolo v Sloveniji. Več… 

 

O zavrženi hrani in sodelovanjih

Jeseni 2009 se je zbralo več deset ljudi različnih izobrazb in velikosti, izkušenj in mladosti, z enim samim prepričanjem: da želimo aktivno prispevati, da bo (naša) Slovenija (še) bolj čista država z veliko manj divjimi odlagališči. Nadaljevanje je znano: zgodila se je največja vseslovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo. Do danes je po udeležbi ni premagala akcija nobene druge izmed 115 držav v mreži Let's do it, kjer organizirajo čistilne, druge družbeno in okoljsko pomembne akcije. Še več, to akcijo je premagala le naslednja slovenska, ki se je zgodila 2012 in v kateri je sodelovalo 14 % takratnega prebivalstva Republike Slovenije oz. 289.000 posameznikov. Več… 

 

Iris Šömen, prostovoljka Umanotere: Poročilo o projekciji filma in okrogli mizi o okoljskih beguncih

Do leta 2050 bo po predvidevanjih zaradi naravnih nesreč, degradacije okolja, podnebnih sprememb in izčrpavanja naravnih virov prisiljeno iskati zatočišče okoli 250 milijonov ljudi in med njimi bodo tudi državljani globalnega severa.

 

Več

Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti HUMANITAS je zato v sredo, 17. maja v Gradu Tivoli organiziralo ogled filma Okoljski begunci, s čimer smo hkrati obeležili tri svetovne dni - podnebnih sprememb, okolja in beguncev. Projekciji filma je sledil pogovor z dr. Vasilko Sancin, profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, kjer smo se ukvarjali z vprašanji kot so: Kdo so okoljski begunci? Zakaj nimajo enakih pravic kot ostali begunci? Koliko jih je danes in koliko jih bo v prihodnosti? Kdo je odgovoren za to, da jih okolje ogroža? In smo oz. bomo morda med njimi tudi mi sami? Več…

 

Naravna pridelava ind. konoplje, sončnic – nasveti za zdrave rastline poleti

CTRP Kranj je 26. junija organiziral strokovno delavnico o naravni pridelavi industrijske konoplje in sončnic, ki je potekala na kmetiji Jenko iz Mavčič. Delavnico je vodila Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agronomije iz podjetja As an, d.o.o., z dolgoletnimi izkušnjami. Več… 

 

Morigenos in velikani morskih globin v Arboretumu

Sredi maja so v Arboretumu Volčji potok postavili edinstveno razstavo »Velikani morskih globin«, na kateri si lahko ogledate več kot 10 kitov v naravnih velikostih – najdaljši med njimi merijo skoraj 25 m. Pri pripravi razstave je sodelovalo tudi društvo Morigenos. Več…

 

 Foto: Morigenos

 

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC 

 

E-seminar: Temeljna načela varstva okolja v EU

Temeljna načela varstva okolja določa 191.člen PDEU (Pogodba o delovanju Evropske unije), ki določa, da okoljska politika EU prispeva k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov in spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. Cilj okoljske politike je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah EU. Pri oblikovanju svoje politike upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske razmere v različnih regijah, možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja ter gospodarski in socialni razvoj EU kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij. Politika temelji na naslednjih načelih:

Več

 

1. Previdnostno načelo (Precautionary Principle): gre za princip, ki ga uporabimo, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganja, ocena tega pa je naravnana preko kratko in srednjeročne ocene in vključuje dolgoročno oceno blaginje prihodnjih generacij (tveganje za okolje in zdravje ljudi). Je instrument odločanja v primeru potencialne neraziskane nevarnosti. Evropska komisija je sprejela Smernice za uporabo previdnostnega načela.

2. Načelo preventivnega delovanja (Prevention Principle): to načelo zahteva, da se obremenjevanje okolja oziroma potencialni negativni vplivi na okolje vnaprej predvidijo in zmanjšajo na najmanjšo možno mero. To pomeni, da naj bi do čezmerne obremenitve okolja sploh ne prišlo. Načelo temelji na spoznanju, da je preprečevanje prekomerne obremenitve lažje in cenejše kot ukrepanje v zvezi z že nastalo prekomerno obremenitvijo.

3. Načelu, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da povzročitelj plača za obremenitev okolja (Polluter Pays Principle): to načelo udejanja odgovornost povzročitelja za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Načelo je izvedeno v Direktivi 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.

 

Za doseganje ciljev 191.člena PDEU Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odboru in Odborom regij določita, katere ukrepe naj sprejmeta ter sprejmeta splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje (trenutno veljavni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«). Svet sam pa po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno sprejme določbe, ki so zlasti davčne narave in ukrepe, ki vplivajo na prostorsko načrtovanje, upravljanje s količinami vodnih virov, rabo zemljišč, razen ravnanja z odpadki in ukrepe, ki pomembno vplivajo na izbiro držav članic med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo. (192. člen PDEU). Pogodba o delovanju Evropske unije pa izrecno določa tudi, da varstveni ukrepi, sprejeti v skladu s 192. členom PDEU nobeni od držav članic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov, ki pa morajo biti združljivi s pogodbo, o njih pa se uradno obvesti Evropsko komisijo (193. člen PDEU). Pomembna pa je tudi zahteva PDEU, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje drugih politik in dejavnosti EU, posebej zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja (11. člen).

  

Prof. dr. MJ Toman pri Varuhinji človekovih pravic o vodi

»Danes ni več vprašanje, kaj zmoremo in do kakšne mere znamo planet Zemlja spremeniti.

Danes je le nezadostno zavedanje, česa absolutno ne smemo početi.«

 

To je citat prof. dr. Tomana iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga je dne 22. 6. 2017 gostila Varuhinja človekovih pravic na srečanju s predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Na srečanju je imel predavanje na temo »Narava, okolje in prostor – in VODA vsepovsod«. Uvodoma je poudaril, da je koncept trajnostnega razvoja preživet, saj obravnava okolje kot le en element, potrebno pa je zagotoviti vzdržnost – vzdržno sobivanje.

Več

 

Nato je govoril o slovenskih vodah, ki so pestre, vendar pa njihovo količinsko bogastvo ni v neposredni povezavi s kakovostjo vodnih virov. Včasih je bilo onesnaženje vidno, danes pa je bolj nevidno, pa tem bolj strupeno. Z rabo vode vplivamo na njeno kakovost in stanje površinskih voda vpliva tudi na stanje podtalnice – onesnažena vodna telesa ne morejo zagotavljati čiste podtalnice. 80 % onesnaževanja prihaja iz kopnega, pri čemer je v ospredju vpliv gospodarstva, ki je dokaj kontroliran, zato pa je tem bolj problematičen vpliv kmetijstva, ki pa je nekontroliran in težko dokazljiv. Koruzna polja sodijo med najbolj za vodo obremenjujoča. Danes so tako največja onesnaževala problematične odpadne vode, pesticidi, biocidi, kemične snovi – fosfati, nitrati, težke kovine, kancerogene snovi in hormonski motilci – ti ostajajo tudi v odpadnih očiščenih vodah. Lahko so količine sicer majhne, vendar se različni vplivi seštevajo. Nadaljnji problem predstavljajo tujerodne vrste, ki pritiskajo na rečne sisteme. Kar se tiče pojava evtrofikacije (povečana koncentracija organskih hranil v vodi) in drugega organskega onesnaženja ga več kot 50 % ne obvladujemo, saj nimamo ustreznih podatkov o stanju. Naši vodotoki so dobesedno »prehranjeni«, kar se kaže v »zelenih« izvirih vode. Poleg tega ima velik vpliv še onesnažen dež.

 

Kako naprej? Če ni ustreznega monitoringa, ni ustreznega upravljanja in reševanja problemov. Z vodnimi viri je treba pravilno upravljati, politika pa mora odločati na podlagi mnenj različnih strok, sicer ostanejo zapisani ukrepi sami sebi namen. V Sloveniji še vedno lahko pijemo vodo iz pipe – na tem lahko gradimo tudi našo turistično prepoznavnost. 

 

 

Anketa glede izvajanja 7. akcijskega okoljskega programa EU

DG EPRS (European Parliamentary Research Service) je objavil anketo o izvajanju 7. Okoljskega akcijskega programa EU 2014 – 2020 (7th EAP). Namen raziskave je obvestiti Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) Evropskega parlamenta o izvajanju programa. Mnenja deležnikov bodo pomemben prispevek za ocenjevanje napredka pri doseganju osrednjih tematskih ciljev 7. okoljskega akcijskega programa in ali so EU in njene države članice na poti do doseganja teh ciljev do leta 2020. Anketo lahko izpolnite na tej povezavi: https://s.chkmkt.com/?e=87858&d=e&h=7FE61621B09ADD6&l=en 

 

Objave

Do 14.7.2017 je še v javni razpravi Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva

 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dalo v javno razpravo do 31.7.2017 osnutek Zakona o spodbujanju investicij.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 


  

Napovednik dogodkov

 

25. 6. – 2. 7.: Dijaški biološki tabor (Gračišče - Občina Koper)

Herpetološko društvo že sedmo leto zapored vabi srednješolce na Dijaški biološki tabor.Tabor je namenjen dijakom, ki jih zanimajo biologija, raziskovalno terensko delo in naravovarstvo. Na taboru bodo udeleženci spoznali biološko raznolikost in naravno dediščino območja. Podrobneje se bodo seznanili z biološkim delom in z metodami terenskega biološkega raziskovanja. Delo na taboru bo organizirano v manjših raziskovalnih skupinah (za netopirje, kačji pastirje, dvoživke, plazilce, botaniko), ki jih bodo vodili izkušeni mentorji. Organizirani bosta tudi dve strokovni biološki predavanji. Ob popoldnevih bo tudi prosti čas, namenjen druženju, športnim in družabnim aktivnostim. 

 

Vse informacije in prijavnica so dostopni na spletni strani: https://dijaskitabor.wordpress.com/

 

Spremljajte pa nas tudi na Facebooku: https://www.facebook.com/dijaski.bioloski.tabor/

 

12. 8.: Ogenj v Alpah

CIPRA Slovenija vabi na dogodek Ogenj v Alpah, ki bo potekal 12. avgusta na Mali planini. Več…

 

9. 9.: 16. Ekopraznik v Ljubljani

ITR napoveduje 16. Ekopraznik v Ljubljani, ki je najbolj dosledna EKO razstavna, informativna in prodajna prireditev pri nas, z najdaljšo tradicijo. Več…

 

15. 9.: Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni

Umanotera vas vabi, da si rezervirate termin 15. septembra in se udeležite posveta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Več…