Uvodnik

 

Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj): Širjenje prostora civilne družbe (Uvod v posvet Krčenje prostora civilne družbe)

Zakaj smo se organizacije odločile narediti ta posvet in zakaj prav zdaj? Zakaj se nam zdi pomembno, da odpremo temo krčenja prostora civilne družbe? 

Več

Zato ker po svetu, v Evropi in v Sloveniji opažamo trende, ki omejujejo demokracijo in so škodljive za družbo. In preprosto – ker je naša dolžnost, da na to odreagiramo.

 

Okoljski in družbeni aktivisti so vse bolj pod udarom, tako v nedemokratičnih, kot tudi v demokratičnih državah. Pritiski prihajajo v obliki prevpraševanja legitimnosti civilne družbe, marsikje pa se ne ustrašijo niti fizičnih napadov na aktiviste. V poročilu Global Witness za leto 2016 lahko preberemo, da po svetu vsak teden ubijejo 4 okoljske aktiviste, samo zato ker se borijo za pitno vodo, čist zrak, rodovitno zemljo. Naravni viri so, bolj kot kadarkoli prej, postali predmet brezkompromisnega izkoriščanja in grabljenja multinacionalk, ki pa ga vlade dopuščajo.

 

Focus v okviru projekta Financiranje za razvoj poroča o številnih primerih pritiskov na civilno družbo: o Mongolskih pastirjih, ki jim rudniki za izkoriščanje različnih naravnih bogastev ogrožajo preživetje, o zatiranju Gruzijskih vaščanov, ki jim bodo jezovi za hidroelektrarne uničili vasi, o zaprtih aktivistih, ki so si drznili postavljati vprašanja o nedemokratičnem režimu Azerbajdžanskega predsednika. Da ne bi mislili, da moramo opisane trende iskati samo v oddaljenih državah; lahko se preselimo bližje, npr. v BiH ali Makedonijo, kjer Slovenija preko t.i. razvojnega sodelovanja podpira rudnike premoga, kljub nasprotovanju lokalnih aktivistov. Guardian skupaj s prej omenjeno Global Witness poroča o že več kot 160 mrtvih okoljskih in družbenih aktivistih v letu 2017.

 

Pri nas, lahko rečemo ksreči, se to dogaja bolj »olikano« – z grožnjami, tožbami in blatenjem tistih, ki se temu zoperstavijo.

 

Letos smo okoljske nevladne organizacije to občutile na lastni koži, pa čeprav smo ravnale popolnoma v skladu z zakonsko opredeljenimi pravicami. Ko smo opozorile na nepravilnosti ob sprejemanju t.i. Lex Magna in vlado pravočasno pozvale, naj diskriminatorni zakon umakne z dnevnega reda, nas je minister za gospodarstvo javno označil za ekoteroriste. Ko smo se na ta nedostojni odnos odzvale z javnim pozivom, še do danes nismo prejele jasnega in javnega opravičila s strani predstavnikov vlade. A to je bil samo začetek, saj danes razumemo, da ta oblika napadalnega govora pomeni sindrom delovanja države in razmišljanja tistih, ki bi glede na svoje uradne položaje morali zastopati interese državljanov in interese okolja.

 

Ob tem se poraja neprijetno spoznanje, da je državni aparat veliko bolj dojemljiv za interese posameznih podjetij kot pa za interese svojih državljanov in celotne družbe ter organizacij, ki te interese zastopajo v (za to predvidenih) postopkih. Pravico in dolžnost nevladnih organizacij, da varujejo javni interes v okoljskih zadevah, so v primeru Magna grobo in neokusno poteptali nosilci moči, pristojne javne institucije pa svoje vloge niso ustrezno opravile.

 

Priča smo bili sprejemanju obvodne zakonodaje po hitrem postopku brez možnosti razprave, zastraševanju s politiko izvršenih dejstev, izključevanju civilne družbe, izsiljevanju in izvajanju pritiskov pod pretvezo rokov, javni gonji na podlagi skrbno plasiranih neresnic, populizmom in  hujskanju, ustrahovanju, diskreditiranju, brezsramnemu lobiranju predstavnikov vlade za interese tujega zasebnega vlagatelja in gonji proti nevladnim organizacijam, kakršni doslej še nismo bili priča.

 

Uklanjanje politik in zakonodaje parcialnim interesom nosilcev kapitala in to ravnanje oblasti nas je kot pravno državo in kot demokratično, civilizirano, konstruktivno, dialoško, argumentirano družbo porinilo nekaj desetletij nazaj, kar je zelo zelo nevarno.

 

Ta odkriti pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, ki jo želimo ubrati v Sloveniji.

 

Danes bomo slišali, kaj se nam celotni družbi obeta, če se temu ne bomo postavili po robu. Iz prve roke bomo slišali izkušnje iz Madžarske in iz Turčije, kjer so civilno družbo tako rekoč zradirali iz družbenega polja delovanja.

 

Pred le nekaj meseci je poslanec nemške stranke Merkolove, CDU, v Evropski parlament vložil predlog, po katerem naj bi nevladne organizacije kot pogoj za prejem kakršnih koli sredstev s strani EU, podpisale izjavo, da ne bodo nasprotovale politikam, za katere se zavzema EU. Povedano drugače: organizacija, ki bo opozarjala na okolju in ljudem škodljive politike in mehanizme, bo onemogočena. Ali še drugače: organizacije civilne družbe naj postanejo trobilo oblastniških odločitev, četudi so te škodljive.

 

Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je to dobro razumel, saj je rekel, če ga citiram: »Pozivi, da predsednika ni dovoljeno kritizirati ali da mu je treba stati ob strani ne glede na vse, niso le nedomoljubni, ampak pomenijo tudi moralno izdajo ameriškega ljudstva.«

 

Ja, naša državljanska dolžnost (in ne le pravica) je, da se zoperstavimo vladnim politikam, ki jih prepoznavamo kot napačne in kot etično sporne.

 

Zato je današnji posvet Krčenje prostora civilne družbe obenem tudi poziv k skupnim prizadevanjem za širjenje prostora civilne družbe.

 

Ker močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.


  

Op–ed (opposite to editorial)

 

Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC): O pravicah narave na mednarodni konferenci v Ženevi – od antropocentrizma k ekocentrizmu 

Pod okriljem Združenih narodov je 11. in 12. decembra 2017 potekala v Ženevi konferenca Rights for Nature. Konferenca je v izmenjavo izkušenj in pogledov na perspektive pravic narave in Zemlje združila najpomembnejše akterje, ki si prizadevajo, da človek narave ne bi več obravnaval zgolj kot objekt svojih ravnanj.

Več

Maria Mercedes Sanchez, ki pri Združenih narodih vodi platformo Harmony with Nature je poudarila, da je potrebna sprememba paradigme, našega razumevanja in zavedanja, da vstopamo v šesto masovno izumrtje, da nismo ločeni od narave in smo zato del tega. Zemlja je naš dom, ki je omejen. Po svetu je zaznati napredek v smeri teh sprememb, države vse bolj regulirajo nacionalne in lokalne ureditve v smeri priznavanja pravic narave – obravnavanja narave in Zemlje kot subjekta, priznanje ekocida kot kaznivega dejanja se širi. Harmony with Nature ta napredek ažurno spremlja in vse nove ureditve predstavlja na svoji spletni strani

 

Pobuda Rights of Mother Earth zbira podpise za pobudo Združenim narodom za sprejem Deklaracije o pravicah matere Zemlje - po zbranem milijonu podpisov je predvideno posredovanje pobude Združenim narodom v prihodnjem letu. Predstavniki iz Brazilije so predstavili prizadevanja k novim ustavnim ureditvam v Južni Ameriki in Pachamama ManifestoEarth Law Center si prizadeva za zaščito oceanov skozi pobudo Rights of Ocean Initiative. Organizacija End Ecocide on Earth

poziva k prepoznavanju ekocida kot kaznivega dejanja. Organizacija Nature’s Rights, ki si prizadeva za sprejem Direktive o pravicah narave (pobudo je podprla tudi mreža Plan B za Slovenijo) je marca 2017 organizirala konferenco o pravicah narave v okviru Evropske komisije.

 

V skupnem razmišljanju o tem, kako v bodoče oblikovati pravna pravila, da bodo zagotavljala spoštovanje narave, so udeleženci prišli do zaključka, da je nujno ozavestiti, da smo del narave in razmišljati o varovanju ne s stališča pogleda usmerjenega na človeka (antropocentrizem), ampak s stališča pogleda usmerjenega na naravo (ekocentrizem). Le tak pogled zagotavlja skladen razvoj in življenje človeka znotraj narave in njenih sistemov. Najlažje se ta pogled spreminja na lokalni ravni, kjer ljudje živijo in so z okoljem neposredno povezani. Potrebno je začeti uporabljati tudi drugačno terminologijo (od varovanja okolja k varovanju življenja), spodbujati participatorno odločanje, vključevanje tradicionalnih znanj. Lastništvo nad zemljo se mora preoblikovati v skrbništvo. Potrebni so novi mednarodni dogovori o varovanju Zemlje. Spremembe se morajo dogajati na ravni filozofije in etike, humanistike, izobraževanja, ekonomije, prava, teologije in duhovnosti. Spremembe se lahko zgodijo. Tako kot so sužnji, ki so bili še 250 let nazaj stvar lastnine (objekt pravnih razmerij) postali z osvoboditvijo subjekt pravnih razmerij, tako bo postala tudi narava in Zemlja, naša mati.


 

Aktualno v Planu B

 

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?  

V okviru Konzorcija vsebinskih mrež smo v Hiši EU 6. decembra organizirali posvet Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju? Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«. Več…

 

Konferenca Harmony with Nature  

Predstavnica mreže Plan B za Slovenijo se je udeležila konference Harmony with Nature, ki je potekala 11. in 12. 12. v palači Združenih narodov v Ženevi. Plan B za Slovenijo se uvršča na zemljevid tistih, ki si prizadevajo za vzpostavitev spoštovanja do narave in matere Zemlje skozi doseganje boljših mednarodno dogovorjenih pravil, ki bi vzpostavila zaščito Zemlji lastnih pravic – do naravnih ciklov, obnavljanja, vzdrževanja ekosistemov,…). Več…

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Demokracija pod udarom: Krčenje prostora civilne družbe

S posvetom Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja, so 5. 12.v Ljubljani opozorili, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Predstavniki civilne družbe iz Slovenije in tujine so opozorili na trende, ki omejujejo civilno družbo, od prevpraševanja legitimnosti civilne družbe do fizičnih napadov na aktiviste. Primer Švedske je pokazal, da civilna družba igra ključno vlogo pri razvoju in demokratizaciji družbe, ker prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti. Več…

 

 

Od-rast: koncept za novo dobo

Focus, društvo za sonaraven razvoj je v sodelovanju z Fakulteto za družbene vede in društvom Iskra 14. 12. organiziral razpravo o Od-rasti. Koncept od-rasti se v svetovni znanstveni skupnosti razvija že nekaj desetletij, v Sloveniji pa počasi prodira v javni diskurz. Po uspešno izvedeni mednarodni konferenci v Budimpešti leta 2016, nekaj srečanjih in seminarjih v Sloveniji in izidu knjige Projekt od-rasti sedaj v Slovenijo prihaja prevod knjige Od-rast, slovar za novo dobo. Več…

 

10 let Okoljskega centra!

20. decembra 2017 je Okoljski center praznoval 10. obletnico delovanja. V prostorih Okoljskega centra so se rodili bogati in inovativni projekti ter aktivnosti s področja podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti, trajnostne energetike, krožnega gospodarstva, upravljanja z odpadki, zelenih delovnih mest, ekološkega kmetijstva, šolskih ekovrtov, varstva in ohranjanja narave, etične potrošnje, od-rasti, zelenega turizma, skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri itd. Okoljski center je organizacijam civilne družbe ponudil možnost tesnejšega in trajnejšega povezovanja in sodelovanja, kar se kaže tudi v uspešno izvedenih partnerskih projektih, ki prinašajo v slovenski prostor pomembne modele za prehod v sonaravno družbo na družbeno in gospodarsko vzdržne ter vključujoče načine.

 

Ob 10. obletnici, smo pripravili video, v katerem smo predstavili naše delo, uspehe in izdali kaj nas žene naprej. Več…

 

Zemeljski plin ni čisto fosilno gorivo!

7. 12. je potekala okrogla miza Evropska odvisnost od plina, ki sta jo v Ljubljani organizirala društvo Focus in Študenstsko društvo Iskra. V ospredje so bile postavljene okoljske in družbene posledice rabe zemljskega plina. Milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo prinašajo številna tveganja, ne da bi zares odgovorila na izzive energetske varnosti. Gre za projekte nepotrebnega trošenja sredstev, ki nas oddaljujejo od sprejetih podnebnih zavez, pogostokrat pa so povezani tudi s kratenjem človekovih pravic, je bilo glavno sporočilo dogodka. Več…

  

Slovenci najpogosteje iščemo nasvete za popravilo vrat 

Ali veste, da Slovenci na Googlu najpogosteje iščemo nasvet, kako popraviti vrata? Kako pa popraviti sušilnik za lase? Zakrpati potovalko? Poravnati zvito kolo? V Sloveniji imamo mojstre za vse to! Več…

 

 

Dobre prakse upravljanja malih zavarovanih območij narave na obmejnem območju Italije

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je v sredo, 15. novembra 2017 organiziral obisk dobrih praks upravljanja malih zavarovanih območij na obmejnem območju Italije za predstavnike lokalnih skupnosti na Gorenjskem. Več…

 

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2018

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Štetje vodnih ptic v organizaciji DOPPSa bo leta 2018 potekalo v soboto 13. in nedeljo 14. januarja. Več…

  

Umanoterin 0,5% kviz – boste strli dovolj orehov za potico?

Umanotera je tudi letos pripravila Umanoterin 0,5% kviz ob koncu leta, ki na zabaven način pripoveduje zgodbo iztekajočega se leta. Več…

 

  


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

  

E-seminar: Direktiva o industrijskih emisijah (IED)

Glavna sistemska direktiva, ki ureja dovoljevanje delovanja tiste industrije, ki najbolj onesnažuje okolje je Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (Directive 2010/75/EU of the European Parliament and of the Council of 24 November 2010 on industrial emissions (integrated pollution prevention and control). Gre za direktivo, ki je nadomestila več sedem prejšnjih direktiv, med najpomembnejšo IPPC direktivo.

Več


Namen direktive je zmanjšati negativne vplive industrijskih emisij na zdravje ljudi skozi zahteven postopek dovoljevanja delovanja obrata (okoljevarstveno dovoljenje), ki določa parametre dovoljenih emisij in druge pogoje delovanja obrata. Najstrožje zahteve so določene za naprave, katerih delovanje ima lahko največji vpliv na okolje.

 

Ključna zahteva direktive je, da morajo obrati uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo (Best Available Techniques – BAT) – to vključuje tako način načrtovanja gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje. Najboljša je tista tehnika, ki je pri doseganju splošne ravni varstva okolja kot celote najučinkovitejša. Za določanje te se uporabljajo referenčni dokumenti BAT (BREF dokumenti), ki jih sprejme Evropska komisija ter so izdelani za določene dejavnosti ter objavljeni na spletni strani Evropske komisije (tudi na spletni strani ARSO). Vendar pa direktiva dopušča državam, da uredijo tudi izjeme, to je odstopanje od zahtevanih mejnih vrednosti emisij. To je možno v posameznih primerih, ko se izkaže, da bi doseganje zahtevane ravni emisij po BAT vodilo do nesorazmerno velikih stroškov v primerjavi s koristmi okolja glede na geografsko leto in stanje okolja.

 

Priloga I k direktivi našteva industrijske obrate, za katere se zahteva najstrožji postopek dovoljevanja. Ta predvideva sodelovanje javnosti, možnost sodnega varstva v postopku, presojo čezmejnih vplivov in obvezne inšpekcijske preglede.

 

Direktiva zahteva, da ima prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v postopkih izdaje dovoljenja za nove naprave, za večjo spremembo, za uveljavitev odstopanja od BAT ali gre za primer, ko je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat tako veliko, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove. Postopek sodelovanja je opredeljen v Prilogi IV (24. člen). Pristojni organ mora dati javnosti na vpoglede vso dokumentacijo in odločitev, zadevna javnost pa je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve. Pri odločanju mora organ ustrezno upoštevati rezultate tega posvetovanja. V postopku pa ima zadevna javnost tudi možnost uveljavljati sodno varstvo glede odločitve, tako glede postopka kot vsebine določitev, dejanj ali opustitev. Država določi, kdaj ima zadevna javnost zadosten interes (pri nas nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju obrata stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine) in na kateri stopnji postopka je možno zahtevati sodno varstvo (25. člen).

 

Obrati iz Priloge I so podvrženi stalnemu inšpekcijskemu nadzoru. Inšpekcijska služba mora imeti izdelan program inšpekcijskega nadzora nad temi napravami, v katerem načrtuje obdobne preglede (najmanj vsako leto).

 

Direktiva ima posebna določila za dovoljevanje delovanja kurilnih naprav, za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig, za obrate, kjer se uporabljajo organska topila in obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.

 

Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktivespletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter na spletni strani ARSO.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 


  

Napovednik dogodkov

 

31. 1.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…