Uvodnik

 

Manca Velkavrh, prostovoljka na DOPPS: Pozdravljeni vsi, ki delate za boljši svet!

Z začetkom pomladi se je prebudila tudi narava – vse hiti k rasti, zelenju in cvetenju. S pomladjo pa se prične tudi aktivnejše delo v kmetijstvu, tudi s praksami, ki imajo pogosto negativne učinke na naravo. Da je za izginotje mnogih vrst rastlin in živali krivo intenzivno kmetijstvo, je v Evropi znano že nekaj časa. Na podlagi dolgoletnih monitoringov ptic kmetijske krajine ocenjujejo, da je v zadnjih 30 letih v Evropi izginilo kar 421 milijonov ptic, med katerimi gre večinoma za vrste, ki so bile nekoč pogoste in splošno razširjene. Nič bolje ni v slovenski kmetijski krajini.* Kljub poznavanju vplivov intenzivnega kmetijstva in razsežnosti njegovega uničujočega vpliva, pa se ključni premiki na tem področju še vedno niso zgodili.  

Več

Leta 2014 je v veljavo stopila nova reforma Skupne kmetijske politike (SKP) EU, ki naj bi z »ozelenitvijo« pridobila kar nekaj okoljevarstvenih ukrepov. Žal so se že po prvih letih izvajanja te politike potrdila opozorila strokovnjakov, da ukrepi ne naslavljajo groženj okolju v taki meri, kot bi jih morali. Naslednje leto bo SKP doživela vmesni pregled učinkovitosti ukrepov. V kolikor ocenjevanje pokaže, da so ukrepi resnično neuspešni, lahko že v vmesnem času pride do reforme te politike. Zato je letos znova priložnost za korenito spremembo, ki je nujno potrebna. 

 

S tem namenom so v organizacijah BirdLife Europe & Central Asia, European Environmental Bureau (EEB) in WWF EU začeli s kampanjo Living Land. Cilj kampanje je z združitvijo čim večjega števila organizacij Evropski komisiji poslati jasno sporočilo, da je čas za spremembe tukaj, ukrepati pa je potrebno zdaj. V kolikor se to ne zgodi, bomo priča nadaljnjemu upadu biotske pestrosti, marsikateri vrsti pa lahko podpišemo izumrtje.

 

Zato potrebujemo podporo tudi vaše organizacije, in sicer v dveh korakih. Prvič, preko povezave https://www.living-land.org/ourvision/ podprite pobudo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje. In drugič, izpolnite vprašalnik , ki ga je v okviru javnega posvetovanja o prihodnosti SKP pripravila Evropska komisija (https://www.living-land.org/cap), v pomoč pri tem pa so strokovnjaki pripravili tudi priporočene odgovore. V primeru dodatnih vprašanj vas vabimo, da nas kontaktirate na manca.velkavrh@gmail.com.

 

Najlepša hvala za vašo podporo! Skupaj lahko zagotovimo, da bomo lahko čez nekaj 10 let še vedno uživali v pestrosti, s katero se Slovenija tako rada pohvali.

 

* Inger R., Gregory R., P. Duffy J., Stott I., Vorišek P., J. Gaston K. (2014): Common European birds are declining rapidly while less abundant species' numbers are rising. Ecology letters, 18(1), 28 – 36.

Dostopno na: https://www.rspb.org.uk/our-work/rspb-news/news/384822-study-reveals-startling-decline-in-european-birds,

 

*Jančar T. (2014): Travniška katastrofa. Acrocephalus, 35(162 - 163), 109 - 112.

Dostopno na: http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/acro_2014_l_35_st_162-163.pdf

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

V začetku marca je skupina okoljevarstvenih, mladinskih, študentskih in sindikalnih organizacij ter organizacij, ki delujejo na področju javnega zdravja in človekovih pravic, na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja naslovila zahteve za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko. Več…

Več

Ministrstvo za infrastrukturo je 2. 2. 2017 objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga po zahtevi mreže Plan B za Slovenijo podaljšalo v razpravo do 7. 3. Delovna skupina Trajnostna energetika je v imenu mreže na predlog sprememb energetskega zakona pripravila komentarje in jih posredovala ministrstvu.

 

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 24. 3. 2017 objavilo osnutek Zakona o izgradnji in upravljanju drugega tira železniške proge Divača – Koper in ga dala v javno obravnavo do 29. 3. 2017. Ker je bila s tem javna razprava odprta le 5 delovnih dni so nevladne organizacije združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor podale zahtevo, da razpravo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti podaljšate na 30 dni (minimalni priporočeni rok za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov).

 

Mrežna delavnica Plan B za Slovenijo o energetskem svežnju Evropske komisije

16. marca je v Okoljskem centru potekala delavnica mreže Plan B za Slovenijo o energetskem svežnju Evropske komisije, t.i. zimskem energetskem paketu. Na delavnici je bila predstavljena vsebina predlaganih dokumentov (Direktiva o energetski učinkovitosti, Direktiva o obnovljivih virih energije, idr.) in osnutkov pripomb nanje ter časovnica in procesi vključevanja v postopke (v Sloveniji in na EU ravni). 

 

Konferenca "Nature's Rights" v Evropskem parlamentu 

29. marca je v Evropskem parlamentu potekala konferenca “Nature’s Rights: The Missing Piece of the Puzzle”. Rights of Nature Europe (RoNE) je iniciativa za sprejem zakonodajnega predloga - direktive o pravicah narave.  Mreža Plan B za Slovenijo je nacionalni koordinator evropske državljanske pobude, ki bo lansirana v tem letu in s katero želimo Evropsko komisijo pozvati k sprejemu zakonodajnega predloga. Preveden osnutek predloga direktive in ostale info o izvedeni konferenci najdete tukaj

 

Projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj nominiran za EU projekt, moj projekt 2017

Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo upravljanje, so ključni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sredstev, s katerimi je bilo do sedaj podprtih več kot 184 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti več kot 900 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta.

Več

SVRK je do 15. marca zbiral predloge projektov, ki si po izboru prebivalcev Slovenije zaslužijo posebno pozornost. Med nominiranci za naj EU projekt je tudi projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Glasovanje poteka do 8. maja 2017 na tej povezavi

 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V začetku marca je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije. 

Več


Nevladne organizacije so pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam. Več…

 

 

 

Čas je, da Miro Cerar prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije

Medtem ko Vlada RS išče načine, kako bi z javnim denarjem subvencionirala TEŠ, zajetno subvencijo pa je podelila tudi TE TOL, se je v sredo, 29. marca,  pred vlado zbralo več kot 300 posameznikov, ki so predsedniku vlade dr. Miru Cerarju priredili podnebno budnico. Njihovo sporočilo je bilo jasno: Vlada RS spi na praznih obljubah in neizpolnjenih zavezah Pariškega sporazuma – čas je, da prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije! Zbrani so predstavnikom Vlade RS predali tudi poziv s štirimi zahtevami za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko. Več…

 

 

Javno pismo proti predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje in podobnim alternativnim ukrepom

V začetku marca so nevladne organizacije, sindikati in druge skupine na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovile javno pismo proti predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje in podobnim alternativnim ukrepom. Več…

 

Od zelene Slovenije ne bo ostalo veliko, če ne bomo postavili prave cene onesnaževanju

Namen državnega proračuna v 21. stoletju ni samo uravnoteženje prihodkov in odhodkov državne blagajne, ampak mora ta pri postavljanju prioritet – odločanju, kako in za katere namene bodo porabljena javna sredstva – tudi aktivno prispevati k vzpostavljanju vzdržnih modelov delovanja družbe. Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav. Več…

 

Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Organizacije Umanotera, Focus in PIC smo pričele z izvajanjem druge faze projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. S projektom želimo seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo. Več…

 

Razmislek: Zakaj bi zavržene hrane lahko bilo v prihodnosti manj?

Pred kratkim je bil Sloveniji predstavljen pomemben korak na poti k zmanjševanju zavržene hrane. Tik pred sprejetjem je namreč Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Brez vsakega dvoma gre za potezo, ki bi lahko pomembno prispevala k zmanjšanju količin užitne hrane, ki jo zavržemo v celotni prehranjevalni verigi. Več…

 

Odgovornost še vedno (zgolj) na ramenih potrošnikov?

Razmere vzdolž globalnih oskrbovalnih verig prehrambenih izdelkov, ki jih konzumiramo v Evropi, so pogosto skrb vzbujajoče, na kar opozarjajo številne raziskave in poročila s terena. Priča smo naraščajočemu onesnaževanju okolja ter nedopustnim razmeram, v katerih delajo in živijo delavci na dnu teh verig.

 

Z namenom povezovanja in iskanja rešitev za to problematiko je društvo Focus v četrtek, 9. 3. 2017, organiziralo okroglo mizo z naslovom Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen – kako doseči pravičnost v dobavnih verigah, ki je ena od številnih aktivnosti projekta SupplyCha!nge – za pravične trgovske verige! Več…

 

O kilogramu in pol odpadkov na dan na TEDxYouthGimnazijaKran

Rojena sem bila malo več kot en mesec pred osamosvojitvijo Slovenije. Rojena sem bila v plenice za enkratno uporabo, ki jih je iz trgovine prinesla mama v plastični vrečki in potem vse skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki odložila v en sam zabojnik. V obdobju odraščanja sem bila kar precej izbirčna pri hrani, zato je zajetna količina ostala na krožniku in kasneje končala v istem že omenjenem zabojnikuVeč…

 

Plastika v naših življenjih in na krožnikih

Svetovna morja in oceani se ponašajo s svojim bogastvom rastlinstva in živalstva, od katerega imamo veliko koristi tudi ljudje, saj iz njega črpamo ogromne zaloge hrane v obliki rib in morskih sadežev. S temi vrstami se prehranjujejo tudi živali, ena od njih pa je mogočna ptica albatros, katere razpon kril meri do 3,4 m. Njen naravni habitat so oceani zmerno toplega in subtropskega toplotnega pasu severno in južno od ekvatorja (izvzemši severni Atlantik), nad katerimi lahko jadrajo ure in ure, ne da bi se utrudili. Več…

 

 

Kako bi bilo, če bi naša morska obala imela takole oblogo? (Foto: Gašper Mlakar, 2017. Razstava v MAO: Končna postaja – morje?)

 

Delavnica Azerbajdžanski plin za Evropo: Stranski učinki evropskega mega-projekta

22. marca je v organizaciji društva Focus v Okoljskem centru potekala delavnica Azerbajdžanski plin za Evropo: Stranski učinki evropskega mega-projekta, ki je pod vprašaj postavila energetsko neodvisnost EU od Rusije, analizirala vplive plinovoda na okolje, turizem in kmetijstvo, izpostavila povezavo med velikimi podjetji in veliko energetsko infrastrukturo, ter na koncu prevprašala potrebo po megalomanskih plinovodih v času, ko so obnovljivi viri na dosegu roke in ko se moramo dokončno osvoboditi fosilnih goriv. Več… 

 

Znan je zmagovalec video natečaja EAThink – jej lokalno, misli globalno

ITR je lani decembra osnovne in srednje šole povabil k sodelovanju v video natečaju v okviru projekta EAThink2015, v katerem povezujemo šolske ekovrtove z globalnim učenjem. Učenci in dijaki so lahko sodelovali s 30-sekundnim družbeno odgovornim sporočilom na eno ali več sledečih tem: izobraževanje o izbiri živil in o kritični potrošnji, pravica do hrane in ekološko vrtnarjenje. Zaželena je bila tudi vključitev globalne komponente. 

Več

 

Strokovna žirija je imela težko delo, saj smo prejeli kar 21 videov z 20 šol. Glede na merila v razpisni dokumentaciji je bila izbrana Gimnazija Ilirska Bistrica z video posnetkom DOVOLJ! Video je družbeno angažiran rap, s kritičnim sporočilom, spevnim besedilom in jasno izraženo poanto.

 

 

Zmagovalni video si lahko ogledate tukaj.

Čestitamo zmagovalcem in seveda vsem sodelujočim! 

 

 

Zdaj sledi profesionalna izdelava zmagovalnega videa ter njegovo predvajanje po spletu in televiziji, vključen pa bo tudi v naknadni natečaj na evropski ravni. ITR pa zmagovalni šoli podarja tudi enoletno brezplačno članstvo v programu Šolski ekovrtovi.

Med finalisti za energetske nagrade 2017 tudi CIPRA Slovenija

Tudi letos časnik Finance v sklopu konference Dnevi energetikov izbira naj energetski projekt. Komisija je izbrala 8 finalistov v dveh kategorijah, promocijski projekt URE/OVE ter energetsko učinkovit projekt. Med finalisti je tudi promocijski projekt članice mreže Plan B za Slovenijo, CIPRE, in sicer Trajnostna mobilnost v praksiVeč…

 

Redna letna skupščina društva Dinaricum

2. marca, se je v prostorih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete odvila redna letna skupščina društva Dinaricum, na kateri smo predstavili svoje delo v preteklem letu in skovali načrte za prihodnost. Več…

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PIC

 

E-seminar: Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Convention on access to information, public participation in decissionmaking and access to justice in environmental matters) je bila sprejeta 25. 6. 1998 v Aarhusu na Danskem v okviru UNECE (Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo). Po mestu sprejema ima tudi pogovorni naziv Aarhuška konvencija.

 

Več

Z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 62/2004) je dne 22. 6. 2004 konvencija stopila v veljavo v Republiki Sloveniji. 

 

27. 5. 2005 je bila v mestu Almaty sprejeta dopolnitev Aarhuške konvencije, vendar še ni stopila v veljavo. V slovenski pravni red je bila sprejeta z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 1/2010). Spremembe se nanašajo na udeležbo javnosti pri odločanju o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovem dajanju na trg.

 

21. 5. 2003  je bil sprejet Protokol o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (PRTR register), ki je začel veljati 8. 10. 2009 in ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji protokola o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (Uradni list RS št. 1/2010).

Evropska unija je ratificirala konvencijo (17. 2. 2005), protokola o PRTR registru (21. 2. 2006) in dopolnitev konvencije (1. 2. 2008). 

 

Aarhuška konvencija je temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna pravila treh sklopov (stebrov) demokratičnih pravic civilne družbe na področju varstva okolja:

- prost dostop do informacij o okolju,

- možnost sodelovanja javnosti pri odločanju, ki vpliva na okolje,

- prost dostop do pravnih sredstev za varstvo pravic do obveščenosti in sodelovanja pri odločanju o okolju ter za uveljavljanje širše okoljske zakonodaje.

 

Podrobnejše obrazložitve posameznih vsebin Aarhuške konvencije in njihova uporaba so predstavljene v Priročniku za izvajanje Aarhuške konvencije (The Aarhus convention: An implementation guide).

 

Država mora spodbujati izobraževanje ter ozaveščanje javnosti o okolju, zlasti glede možnosti dostopa do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Določbe konvencije pa ne vplivajo na pravico pogodbenice, da ohrani ali uvede ukrepe, ki zagotavljajo širši dostop do informacij, večjo udeležbo javnosti pri odločanju in širši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot to zahteva konvencija. Prav tako konvencija ne zahteva zmanjšanja obstoječih pravic do dostopa do informacij, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Država mora zagotoviti ustrezno priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja in da tisti, ki uresničujejo svoje pravice po konvenciji, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani. 

 

Konvencija se izvaja tako, da država pogodbenica sprejme zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje te konvencije o informacijah, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb te konvencije (3. člen).

 

Prvi steber Aarhuške konvencije – dostop do okoljskih informacij

O dostopu do okoljskih informacij govori 4. člen Aarhuške konvencije. Organ javne oblasti je dolžan dati na razpolago vse okoljske informacije, ne da bi bilo potrebno navesti pravni interes in sicer v obliki, ki se zahteva, razen, če ima organ javne oblasti utemeljen razlog, da jih da v drugačni obliki. Informacije se morajo dati na razpolago čim prej, najkasneje pa v enem mesecu od zahteve. 

 

Več

Zahtevek za dostop do okoljskih informacij se lahko zavrne le v določenih primerih: če organ nima teh informacij, če je zahtevek očitno nerazumen ali presplošno izražen ali če se nanaša na gradivo, ki se še dopolnjuje ali na notranje komuniciranje med organi javne oblasti, če tako izjemo predvideva notranja zakonodaja. Zahtevek pa se lahko zavrne tudi, če bi razkritje škodljivo vplivalo na zaupnost postopkov organov javne oblasti, če tako zaupnost predvideva zakon, na mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost, na potek sodnega ali drugega postopka, na zaupnost poslovnih in industrijskih informacij, na pravice intelektualne lastnine, na zaupnost osebnih podatkov, na okolje, na katero se informacije nanašajo, kot so na primer kraji razmnoževanja redkih vrst.

 

5. člen pa se nanaša na zbiranje okoljskih informacij. Na podlagi tega država pogodbenica zagotovi, da organi javne oblasti imajo in sproti dopolnjujejo okoljske informacije, ki se nanašajo na njihove naloge; da se vzpostavijo obvezni sistemi za zagotavljanje ustreznega dotoka informacij do organov javne oblasti o predlaganih in obstoječih dejavnostih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje; da se ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje nemudoma sporočijo vse relevantne informacije. Podatki morajo biti javnosti na razpolago, država pogodbenica pa mora razvijati tudi mehanizme za obveščanje javnosti. Prav tako pa mora na tri do štiri leta v javnost posredovati poročilo o stanju okolja v državi.

 

 

Drugi steber Aarhuške konvencije – sodelovanje javnosti pri odločanju

O sodelovanju javnosti pri odločanju v okoljskih zadevah govorijo 6., 7. in 8. člen Aarhuške konvencije. Konvencija loči splošno javnost in vključeno (kvalificirano) javnost. To definira 2. člen konvencije.

 

Več

Tako je:

- javnost je ena ali več fizičnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih držav njihova združenja, organizacije ali skupine;

- vključena javnost pomeni javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima interes pri okoljskem odločanju; šteje pa se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa notranja zakonodaja.

 

Konvencija zahteva, da pogodbenica pri odločanju o dovoljenju za dejavnosti, ki so naštete v prilogi konvencije in pri odločanju tudi o drugih dejavnostih, ki niso naštete v prilogi, bi pa lahko pomembneje vplivale na okolje, v postopek odločanja vključi javnost. Temeljna pravila za vključitev javnosti so naslednja: 

- zainteresirano javnost je potrebno na začetku postopka (ko so še vse možnosti odprte) ustrezno, pravočasno in učinkovito obvestiti z javno objavo ali vsakogar posebej, če je to primerno, med drugim o nameravani dejavnosti, o kateri se bo odločalo, vrsti možnih odločitev ali o osnutku odločitve, organu javne oblasti, ki je pristojen za odločanje, predvidenem postopku, začetku postopka, možnostih za udeležbo javnosti, času in kraju vsake predvidene javne obravnave, kam se lahko posredujejo predlogi in pripombe ter roku za to, ter kje so na razpolago informacije o zadevi;

- zagotoviti je potrebno ustrezno časovno obdobje za posamezne faze pri udeležbi javnosti, da je na voljo dovolj časa za obveščanje javnosti in da se javnost lahko pripravi in učinkovito sodeluje pri okoljskem odločanju;

- država si mora prizadevati zagotoviti, da uradniki in organi usmerjajo javnost in ji pomagajo pri iskanju dostopa do informacij, lažji udeležbi pri odločanju in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

 

V skladu s temi načeli je potrebno zagotoviti pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem (7. člen). Na ustrezni stopnji in ko so vse možnosti še odprte, pa si mora država pogodbenica prizadevati spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti tudi pri pripravi izvršilnih predpisov in drugih splošno veljavnih aktov (8. člen). V ta namen je potrebno določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo, objaviti osnutek pravil ali ga kako drugače dati na razpolago javnosti in dati javnosti možnost, da neposredno ali po predstavniških svetovalnih telesih poda svoje pripombe.

 

Podrobnejša navodila za izvajanje konvencije so v Priročniku za izvajanje Aarhuške konvencije in v Maastrichtskih priporočilih o sodelovanju javnosti v procesu odločanja (Maastricht Recommendations on Public Participation in Decision-making). 

 

Tretji steber Aarhuške konvencije – zagotovljeno sodno varstvo

 

Več

To pravico določa 9. člen konvencije, ki določa tri vrste pravic dostopa do pravnega varstva tako, da:

- ima vsaka osebe, ki meni, da njen zahtevek ni bil pravilno upoštevan glede na to konvencijo, pravico dostopa do ustreznega revizijskega postopka. Ta postopek mora biti hiter, dostopen ter brezplačen ali poceni;

- imajo člani vključene javnosti, ki imajo zadosten interes oziroma, ki trdijo, da je bila kršena njihova pravica, dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, da izpodbijajo stvarno ali postopkovno zakonitost katerekoli odločitve, dejanja ali opustitve v zvezi s pravico sodelovanja javnosti pri odločanju (kršitev 6. člena). Kaj sta zadosten interes in kršitev pravice, se določi v skladu z zahtevami notranjega prava in skladno s ciljem te konvencije, da se s to konvencijo daje vključeni javnosti širok dostop do pravnega varstva;

- imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po notranjem pravu, dostop do upravnih in sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanašajo na okolje.

 

Navedeni postopki morajo zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, če je ta primerna in morajo biti pošteni, pravični, pravočasni in ne pretirano dragi. Odločitve morajo biti javno dostopne. Država mora zagotoviti, da je javnost seznanjena z dostopom do upravnih in sodnih revizijskih postopkov ter proučiti možnost za vzpostavitev ustreznih mehanizmov pomoči za odpravo ali zmanjšanje finančnih in drugih ovir za dostop do pravnega varstva.

 

S PRTR protokolom se vzpostavlja register izpustov in prenosov onesnaževal na državni ravni. Za države EU je to urejeno v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal.

 

Aarhuška konvencija ima tudi svoje pritožbeno telo (Aarhus Commpliance Committee), ki obravnava pritožbe glede neizvajanja ali neustreznega izvajanja Aarhuške konvencije s strani države. Izdali so tudi zbirko pomembnih odločitev (Case law of the Aarhus Convention Compliance Committee). Pritožbo lahko vložijo tudi prizadeti posamezniki in organizacije, katerih pravice konvencija varuje. Vsa navodila so na spletni strani pritožbenega odbora.

 

Srečanje pri varuhinji na temo varstva voda

Ker je varstvo voda vodilna okoljska tema tega leta pri varuhinji človekovih pravic, je dne 9. 3. 2017 pod njenim okriljem potekalo srečanje predstavnikov nevladnih organizacij in civilnih iniciativ s predstavniki Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor.

 

Več

Delo je predstavil in na vprašanja odgovarjal direktor Leon Behin. Povedal je, da se z vodami ukvarjajo kar štiri inštitucije in sicer Direktorat za vode in investicije pri MOP, Direkcija RS za vode, Inštitut za vode RS in ARSO ter predstavil njihovo vlogo pri varstvu voda. Navzoči predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ pa so izpostavili nekatere pereče probleme. To je predvsem urejanje vodotokov, ki rigorozno in pogosto nepotrebno posega v vodno korito in obvodno rastje (nepotrebno sekanje dreves), ki je pomemben habitat. Brez ustrezne presoje so se izvajali tudi razni protipoplavni ukrepi. Muro je potrebno zavarovati pred hidroelektrarnami, saj te ne bi prinesle smiselnega energetskega učinka, posebej glede na škodo, ki bi jo povzročile v naravi. Pri presoji tovrstnih namer je potrebno upoštevati tudi družbeno sprejemljivost neposrednega okolja, zgodovinsko kulturno tradicijo in navezanost okoliških prebivalcev na Muro, kakršna je. Enako tudi za srednjo Savo. Nadalje so bili izpostavljeni še problemi kanalizacije v Klečah, protipoplavni ukrepi pri Velikem potoku v Grosupljem, ki ne grejo v smer izgradnje bolj racionalnih zadrževalnikov. Direktor direktorata je podal več pojasnil iz pristojnosti direktorata, predvsem pomembno ureditev glede omejevanja protipoplavnih ukrepov. To je uvedel 96a. člen leta 2015 spremenjenega Zakona o vodah, ki določa pravila posegov v smislu izrednih ukrepov po naravni nesreči (podrobneje to ureja Pravilnik o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda). 

 

 

Justice And Environment

V marcu je potekalo redno letno srečanje članov Justice & Environment, ki so pregledali dosedanje delo in zastavili načrte za naprej. V bodoče bodo članice svoje napore vlagale predvsem v izboljšanje pravnega varstva na področju energije in podnebnih sprememb, presoje vplivov na okolje in seveda izvajanje Aarhuške konvencije. Vsi, ki jih to področje zanima najdejo številne uporabne analize, stališča in publikacije na njihovi spletni strani.

 

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo:

 

- osnutek poročila o izvajanju Aarhuške konvencije za zadnja tri leta (zadnje poročilo iz leta 2014). Pripombe in predloge je mogoče posredovati na ministrstvo do 28. 4. 2017.

- osnutek načrta priprave nacionalnega programa varstva okolja do 2030. Pripombe in predloge je mogoče posredovati na ministrstvo do 28. 4. 2017.


  

Napovednik dogodkov

 

6. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Hidroenergija

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo hidroenergije, ki bo potekala v četrtek, 6. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več…

 

6. 4.: Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo?

Društvo Focus vas vabi na delavnico v okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli, Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo? Delavnica bo potekala v četrtek, 6. aprila, med 17.00 in 19.00 uro na OŠ Poljane. Več…

 

20. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Vetrnice

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo vetrnice, ki bo potekala v četrtek, 20. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več info bo objavljenih na spletni strani mreže.

 

25. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Jedrska energija

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo jedrske energije, ki bo potekala v torek, 25. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več info bo objavljenih na spletni strani mreže.