Uvodnik

 

Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp: Nesrečni drugi tir

Saga o drugem tiru postaja vse bolj komična. Naj spomnim: začelo se je ob nastopu sedanje vlade z izjavo ministra za promet, ki je šla nekako v smeri, da 2. tira še vrsto let ne bo in da niti ni potreben.  

Več

Potem se je zgodila mala vstaja, od Primorcev do nevladnih organizacij in zlasti zaradi prvih, je vlada počasi omilila stališča – a kljub temu se je zdelo, da je še daleč od resne namere hitro zgraditi 2. tir. Pritiski na vlado so kasneje končno zalegli in vlada je konkretneje stopila v namero izgradnje. Potem se je zgodila državljanska pobuda za nadzor gradnje 2. tira, ki je, to je treba priznati, dodobra senzibilizirala javnost in tudi vladni predstavniki so bili v svojih namerah nevključevanja ostalih deležnikov v projekt vse manj samozavestni (beri arogantni). Vrstile so se še druge nevladne pobude – od domačinov ob progi in mreže Plan B za Slovenijo oziroma Koalicije za trajnostno prometno politiko, pa do inženirskih pobud, ki so govorile ne le o drugih tehnologijah, pač pa tudi o drugi trasi. Pripombe so letele tako na traso proge, kot tudi na njeno namembnost ter način gradnje. Opozorila civilne družbe so bila vse glasnejša, vladna stran vse bolj osamljena, 40.000 podpisov na strani pobude za ustavitev projekta v obstoječi obliki pa je celotno stanje okoli 2. tira še bolj zapletlo. Iskrene namere nevladnikov o izboljšanju in »ozelenitvi« projekta je močno spridil vstop nekaterih opozicijskih strank in ne preveč higienična politizacija največjega železniškega projekta v samostojni Sloveniji je postala neizbežna. Zgodil se je nesluten preobrat: sedaj je vlada največji zagovornik projekta in pri tem ne skriva, da se ji zelo mudi, mnogi drugi pa jo pozivajo k upočasnitvi in bolj smotrni gradnji ali trasi. In zgodil se bo tudi referendum o podpori vladnemu načrtu gradnje 2. tira. Nevladne organizacije pa moramo dobro premisliti, kako naprej. Vladni predlog ne zagotavlja trajnostne prometne prakse (nejasnosti glede potniškega prometa, povsem neprepričljivi argumenti za vstop madžarske v projekt, bojazen pred »tešizacijo« projekta), podpora alternativnim predlogom, za katere je velik strokovnjak kar čez noč postal del parlamentarne opozicije, pa pomeni sprego z akterji, ki so v času, ko so imeli možnost odločanja, železnice pustili na stranskem tiru. Saga o drugem tiru postaja vse bolj komična. Da le ne bo na koncu tragikomična – in se bo projekt ustavil, edini zagovornik pa bo vlada.

 


  

Op–ed (opposite to editorial)

 

Javni poziv odgovornim glede pritiska na okoljske nevladne organizacije v zadevi Magna

V zadnjih dnevih in tednih smo bile okoljske nevladne organizacije deležne odkritega in orkestriranega napada, kakršnega od osamosvojitve še nismo doživeli. Ta napad je nedopusten v državi, ki je moralno in pravno zavezana demokraciji, spoštovanju lastnih predpisov in sodelovanju s civilno družbo. Pravico in dolžnost nevladnih organizacij, da varujejo javni interes v okoljskih zadevah, so v primeru Magna grobo in neokusno poteptali nosilci moči, pristojne javne institucije pa svoje vloge niso ustrezno opravile. Tako smo bili v zadnjih dneh priča izkrivljanju resnice in populističnemu prikrojevanju dejstev, ki je vodilo v lomljenje kopij na hrbtih okoljskih nevladnih organizacij. Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji. Več…  

 


  

Aktualno v Planu B

 

Kako so evropske institucije namenoma prezrle dokaze o rakotvornosti glifosata 

Koordinator delovne skupine Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo, Inštitut za trajnostni razvoj, koordinira zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi« v Sloveniji. Pobudo še vedno lahko podpišete tukaj. EDP je ena od najuspešnejših tekočih pobud, v Sloveniji je do sedaj zbranih 3.074 podpisov, v vsej EU pa že več kot 1.323.000 (s čimer je presežen prag enega milijona potrebnih podpisov). Ta pobuda je najhitreje rastoča pobuda nasploh, odkar je EU leta 2012 uvedla ta inštrument. Prizadevanja podpisnikov so zdaj dobila še močne argumente v obliki poročila dr. Petra Clausinga, nemškega toksikologa. V izjemno zanimivem poročilu ugotavlja, da so odgovorne inštitucije odrinile na stran jasne dokaze o rakotvornih učinkih in grobo kršile direktive in priporočila OECD in ECHA (Evropska agencija za kemikalije), po katerih naj bi se ravnale med svojim delom. Več… 

   


  

Iz aktivnosti članic

 

Sporočila nevladnih organizacij ob postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za Magno Nukleus

Magna Steyr: izbira ‘vse ali nič’ ni prava izbira (IPOP – Inštitut za politike prostora)

 

Ekologi brez meja ne bomo podali pritožbe na okoljevarstveno soglasje za Magno Steyr (Društvo Ekologi brez meja)

 

Focus se na okoljevarstveno soglasje za Magno ne bo pritožil (Focus, društvo za sonaraven razvoj)

 

Magnina zaveza, da bo tovorni promet v zvezi z delovanjem lakirnice prenesla na železnico, je po Umanoterinem mnenju korak, ki ustrezno naslavlja vpliv na kakovost zraka in podnebje (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj)

 

Primer Magna kliče po spremembah v miselnosti in načinu delovanja vlade (Inštitut za trajnostni razvoj)

 

Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo v zvezi s pritožbo nevladnih organizacij PIC, Focus, Umanotera in SE-F zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ministrstvo je ta sklep odpravilo in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe iz 40 na 60 let, tj. do leta 2043, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Več…

 

Skupnostne dobre prakse na skupnem zemljevidu Slovenije

V okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajamo organizacije Umanotera, društvo Focus in PIC, smo vzpostavili novo spletno stran Dovolj za vse. Spletna stran želi skozi predstavitev dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v Sloveniji in predstavitvijo uporabnih gradiv navdušiti in hkrati pomagati lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Več…

 

 

Babica ve

Moja babica je super babica. Ve, kako zakrpati strgane hlače, katero zel dati na odrgnjeno koleno in kako pripraviti najboljšo govejo juho. Dolgoletne izkušnje izhajajo še iz časov, ko se hrana popolnih oblik v ogromnih količinah ni kvarila na policah supermarketov in ko je bilo treba paziti čisto na vsak košček, da ne bi šel v nič. Zgodbe o pomanjkanju in varčnem odnosu do hrane so redno na meniju nedeljskih kosil pri starih starših. A žal ta kosila postajajo vedno bolj redka in vedno manj je predajanja tovrstnih izkušenj na mlajše generacije. Več…

 

Poletni kamp YFoEE na Nizozemskem: spoznavanje posledic potresov, ki so produkt črpanja plina

Poletni kamp Young Friends of Earth Europe (YFoEE) je potekal od 31. julija do 6. avgusta 2017 v okolici mesta Groningen na Nizozemskem. Namen ekskurzije je bil spoznati posledice črpanja plina na Nizozemskem, ki predstavljajo enega izmed največjih okoljskih in družbenih problemov za lokalne skupnosti na Nizozemskem, ter izvedeti, kako posamezniki in lokalne skupnosti poskušajo reševati te probleme. Več…

 

»Upravljanje z velikimi zvermi je neučinkovito«

Društvo Dinaricum je pripravilo odziv na sporočilo za javnost “Upravljanje z velikimi zvermi je neučinkovito”, ki ga je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ob najavi začetka projekta LIFE Lynx. Več…

 

Dan delfinov 2017

19. avgusta so v Piranu potekali že enajsti Dnevi delfinov. Kaj se je dogajalo, si lahko pogledate na spletni strani društva Morigenos tukaj.

   


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

E-seminar: Učinkovanje Aarhuške konvencije v EU

Evropska unija kot skupnost držav je pristopila h Konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva (Aarhuški konvenciji) dne 17. 2. 2005, kar pomeni, da je od tedaj dalje zavezujoča za vse organe EU. 

Več

 

Že v letu 2003 pa je EU sprejela dve direktivi: Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS in Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč. Glede na pravno naravo direktiv so bile vsebine direktiv države članice dolžne prenesti v svoj pravni red.

 

Leta 2006 pa je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti. Ta določa obvezujoče zaveze glede dostopa do informacij in sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah za organe EU. Po tej uredbi  morajo imeti nevladne organizacije, ki so dejavne na področju varstva okolja in izpolnjujejo določena merila, s katerimi naj bi se predvsem zagotovilo, da gre za neodvisne in odgovorne organizacije, ki so izkazale, da je njihov poglavitni cilj spodbujanje varstva okolja, na ravni EU  pravico uveljavljati pravno varstvo glede sprejetih aktov ali opustitev s strani institucije ali organa Skupnosti na področju okoljskega prava zaradi ponovne obravnave s strani zadevne institucije ali organa (zahteva za notranjo revizijo, glej praktični vodnik). 

 

Zahteve Aarhuške konvencije, predvsem glede sodelovanja javnosti, so določene tudi v drugih direktivah (npr. Direktivi o presoji vplivov na okolje (EIA), Direktivi o strateški presoji vplivov na okolje (SEA), Vodni direktivi, Direktivi o industrijskih emisijah).

 

Glede dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah pa EU doslej ni sprejela zavezujočih pravil, čeprav je prav to polje izvajanja Aarhuške konvencije najbolj šibko, tako na ravni EU, kot po državah članicah. Je pa Evropska komisija aprila 2017 sprejela Sporočilo Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki daje osnovne usmeritve glede dostopa do pravnega varstva. Evropska komisija je izdelala tudi več študij na temo dostopa do pravnega varstva. Specifično pa izvajanje Aarhuške konvencije v EU in državah članicah s svojim strokovnim delom spremlja mreža nevladnih organizacij Justice & Environment.

 

 

EU ne jemlje resno ugotovitev pritožbenega odbora Aarhuške konvencije glede ugotovljene kršitve EU

Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije je v postopku, ki ga je sprožila organizacija Client Earth ugotovil, da EU krši določilo 3. in 4. odstavka 9. člena Aarhuške konvencije in priporočil EU, da podvzame ustrezne ukrepe, da zagotovi izvajaje teh določil. EU je namreč zavrnila možnost nevladni organizaciji, da uveljavlja pravno varstvo v okoljski zadevi pred Evropskim sodiščem. Svet Evrope je zavzel stališča do osnutka odločitve, ki jih bo uveljavljal na srečanju 6. pogodbenic Aarhuške konvencije (od 11. do 14. 9. 2017 v Črni gori) in naj bi odločitev omilila od bolj zavezujočih obvez na »vzame se na znanje«.

 

Objave

Evropsko sodišče je odločilo, da Evropska komisija ne more zavrniti dostopa do informacij – dokumentov države samo zato, ker jih je država posredovala v sodnem postopku.

 

Justice & environment zahteva, da EU sprejme zavezujoča pravila glede dostopa sodnega varstva v okoljskih zadevah. 

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 


 

Napovednik dogodkov

 

9. 9.: 16. Ekopraznik v Ljubljani

ITR napoveduje 16. Ekopraznik v Ljubljani, ki je najbolj dosledna EKO razstavna, informativna in prodajna prireditev pri nas, z najdaljšo tradicijo. Več…

 

 

 

13. 9.: Moč v premikanju – potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematik

Društvo Focus vas vabi na razpravo o energetiki in prometu med stroko, javnostjo in politiko, ki bo 13. 9. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več…

 

15. 9.: Posvet: Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni 

Umanotera vas v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije vabi na nacionalni posvet Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni, ki bo 15. septembra 2017, od 9. do 13. ure, v Hiši EU v Ljubljani. Več…