Uvodnik

 

Senka Šifkovič Vrbica, PIC: Okoljevarstvo-naravovarstvo-življenjevarstvo v podporo direktivi o pravicah narave

Varstvo okolja je ustaljen termin, ki pa ima v svojem izvornem pomenu pomanjkljivost, ki nam miselni tok usmerja proč od bistva. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opredeljuje kot stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka. Tudi povprečno okoljevarstveno ozaveščen človek običajno odgovori, da je okolje tisto, kar nas obdaja. Torej v razumevanju obstaja ločnica med nami, ljudmi in okoljem, ki je nekaj izven nas. Zato tudi država posebej in najprej varuje človeka in družbo, posebej in potem pa okolje. 

Več

Tak odnos izhaja iz antropocentričnega pogleda človeka na okolje (dominacija človeka nad naravo), ki pa nas ne usmerja najbolje, če se zazremo malo v bodočnost. Temu pogledu že dalj časa konkurira ekocentričen pogled (človek kot del narave), ki pa ga moramo družbe bistveno bolj podpreti, da postane vodilna podstat okoljevarstva. Zakaj? Tukaj je na mestu neusmiljena ugotovitev Reevea Basoma (The Evolution of Antropocentrism), ki izpostavlja pomembno logično ugotovitev – antropocentrizem in evolucija sta izključujoča. Antropocentrično izkoriščanje sveta, namenjeno povečanju reproduktivnega uspeha (kar je namen naravne selekcije po Darwinu), je dejansko »anti-antropocentrično«, saj ta eksploatacija doseže nevzdržen nivo, ko »postane človek prva vrsta živega organizma na tem planetu, ki je ogrožena z lastnim reproduktivnim uspehom«. Samo človeška vrsta je očitno s prekomernim uživanjem naravnih dobrin zmožna povzročiti škodo sebi kot vrsti.

 

Ekocentričnen pogled nam bo kot družbi bližji, če se mu približamo tudi skozi pojme, ki jih uporabljamo. Če bi zamenjali termin »varstvo okolja« s terminom »varstvo narave«, bi nam bila potreba po varovanju bližja, saj se z naravo čutimo bolj povezane, čutimo se kot njen del. Narava s svojim organskim in anorganskim delom in procesi pretoka med obema, je pogoj našega življenja. Zemlja in njeni ekosistemi so naš dom. Zato, ko varujemo naravo, dejansko varujemo življenje. 

 

Svojo dominanco nad naravo moramo prevesti v harmonizacijo z naravo, tako da najprej naravi (zemlji) omogočimo procese za (ponovno) vzpostavitev njej lastnega naravnega ravnovesja in svoj razvoj kot družba gradimo znotraj tega ravnovesja, saj le tako lahko bodočim generacijam zagotavljamo osnovne pogoje za življenje. Po svetu se zato že dviguje zavest prepoznavanja inherentnih (njej lastnih) pravic narave in zemlje kot celote, ki dobiva svoje mesto tudi v pravnih ureditvah, tako na ravni ustave (Ekvador), zakonov (Bolivija), predvsem pa na ravni številnih strateških dokumentov, kar vse na podlagi konsenza podpirajo tudi Združeni narodi – Harmony with nature. Ta skozi vsakoletne dialoge (glej poročilo za 2016) išče najboljše rešitve in usmeritve za vzpostavitev učinkovitega varstva pravic narave.

 

Glede reševanja pomembnih družbenih vprašanj sprejmemo pravila, ki smo jih dolžni spoštovati. To so ustava in zakoni, s katerimi v veliki meri sledimo skupno dogovorjenim in sprejetim predpisom Evropske unije. Od teh so najpomembnejše direktive. Zato je v evropskem prostoru pomembno, da bi se proces spoštovanja narave in njenih ciklov naravnega ravnovesja ter harmonizacije z njo usmeril skozi sprejetje direktive o pravicah narave, s katero bi se začela uveljavljati nova etika odnosa človek-narava-planet, ki vključuje tudi razvoj odgovornosti vsakogar, da varuje. Zakaj direktiva? Zato, ker je pomembno, da se za zagon potrebne korenite spremembe doseže širok konsenz med državami in da Evropa, kot nosilka zgodovinske odgovornosti za nezmerno eksploatacijo naravnih virov zemlje, stopi naprej kot zgled.

 

 

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta na MOP naslovili dopis s predstavljenimi predlogi za povečanje namenskih sredstev za varstvo okolja in urejanje prostora, ki se mrežam zdijo dolgoročno smiselni in usmerjeni v to, da se v sektor okolja in prostora vrne več sredstev in da se okrepi Ministrstvo za okolje in prostor. Več…

Več

V začetku decembra je minister Počivalšek civilnodružbene organizacije in javne službe, ki preko pravnih mehanizmov varujejo okolje, javno označil za ekoteroriste. Organizacije članice mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, Umanotera, Greenpeace Slovenija, Inštitut za politike prostora, Focus, Ekologi brez meja in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, so se v sodelovanju z dr. Luko Omladičem na izjavo odzvale 10. decembra s člankom, ki je prav tako izšel v Sobotni prilogi Dela. Več…

 

Ukrepali pa smo tudi v okviru Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, saj smo skupaj s CNVOS na predsednika Vlade dr. Mira Cerarja naslovili javni poziv v zvezi z izjavami ministra Počivalška, v katerem opozarjamo na nesprejemljivost uporabe ekstremnih besed in predsednika vlade pozivamo, naj javnost obvesti o stališču Vlade do ministrovega ravnanja in kaj je Vlada v zvezi s tem ukrenila. Več…

 

 

Kampanja "Rights of Nature Europe" 

Mreža Plan B za Slovenijo sodeluje pri oblikovanju državljanske pobude državljanov EU (ECI) za sprejem zakonodajnega predloga – direktive o pravicah narave. Rights of Nature Europe (RoNE) je iniciativa, ki predlaga uvedbo povsem novega okvira za varovanje našega življenjskega prostora, ki predstavlja realnost našega bivanja: Mi smo narava - del soodvisne mreže življenja; ko uspeva narava, uspevamo tudi mi. Ustanoviteljica RoNE je pravnica in zoologinja Mumta Ito iz Velike Britanije, katere govor o tem, zakaj moramo imeti pravice narave zapisane v zakonu, si lahko pogledate na TEDxVeč…

 

 


 

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

 

Delovna skupina okoljevarstveno pravno varstvo

Delovna skupina za okoljevarstvo skrbi za pravne vidike zagovorniških aktivnosti, pravno korektno oblikovanje skupaj dogovorjenih varstvenih zahtev in usmerjanje zagovorniških aktivnosti. Spremlja predpise s področja varstva okolja in urejanja prostora ter pripravlja odzive nanje. Oblikuje tudi predloge sprememb predpisov ali praks izvajanja predpisov. Razpravlja o pomembnih sistemskih vprašanjih povezanih z ureditvijo in izvajanjem varstva okolja. Vodi jo Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC.

Več


V letu 2017 bomo še naprej spremljali predpise, se poskušali aktivno vključiti v napovedan postopek priprave novega nacionalnega programa varstva okolja in Zakona o varstvu okolja ter predvidenih večjih sprememb Zakona o ohranjanju narave. Spremljali bomo sprejemanje in začetek izvajanja nove prostorsko-gradbene zakonodaje, ki v pomembnem delu integrira okoljske postopke. Delovna skupina preko PIC svoje delovanje povezuje tudi z okoljsko pravno kliniko pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se bo letos ukvarjala s problematiko okoljskih beguncev.


  

Iz aktivnosti članic

 

Ekoterorizem: neslana šala ali dobro premišljena poteza?

»Septembra letos sem v Berlinu sodelovala na konferenci z naslovom Habitat III: soustvarjanje trajnostnih mest. Na področju varstva okolja delujem petnajst let, sodelujem z organizacijami iz drugih držav EU in širše, zato vem, da delujemo v precej bolj omejenih razmerah, kot to velja za naše kolege v razvitih demokracijah. Številne postopne spremembe zakonodaje v zadnjih nekaj letih te razmere še slabšajo. Na konferenci sem izvedela, da za to obstaja poseben izraz: zapiranje prostora civilni družbi Kaj je zapiranje prostora civilni družbi, si lahko preberete v zapisu Erike Oblak (Ekologi brez meja). Več…

 

Učinkovita mobilnost – trajnostna mobilnost

Na konferenco Vključevanje primerov dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje, ki je potekala 8. decembra v Ljubljani, so nevladne organizacije Focus, CIPRA Slovenija in IPoP povabile predstavnike občin in organizacij, ki uspešno vodijo projekte in izvajajo ukrepe v skladu s sodobno prometno paradigmo. Namen dogodka je bil predstaviti te primere skoraj sto udeležencem, med katerimi je bilo največ predstavnikov občin in izdelovalcev celostnih prometnih strategij (CPS), ter načine, kako te prakse prenesti v njihovo okolje. Za to pa je potrebno v prihodnost usmerjeno celostno prometno načrtovanje, ki presega posamezen politični mandat. Več…

 

Prva slovenska karta mojstrov

Ali veste, da obstaja kup mojstrov, ki še vedno znajo zašiti čevlje? Popraviti sušilec za lase? Zakrpati potovalko? Poravnati zvito kolo? In da je možno izmenjavati oblačila, obutev, zelenjavo, knjige in druge predmete marsikje v Sloveniji? Društvo Ekologi brez meja zbira 5.000 EUR za pripravo zemljevida Popravi, zamenjaj z naslovi čevljarjev, krojačev, šiviljami, manjšimi servisi za to in ono ter podatki o organizacijah in krajih, kjer lahko kaj zamenjate. Več… 

 

Gorenjci in Štajerci na poti do družbe brez odpadkov

Na pot do družbe brez odpadkov sta se podali občini Radovljica in Slovenske Konjice. Več…

 

Focus je postal del svetovne družine Prijateljev Zemlje (Friends of the Earth)

Focus, društvo za sonaraven razvoj, je postal pridruženi član mreže Friends of the Earth International. Sprejem Focusa v mednarodno mrežo okoljevarstvenih organizacij je na Bienalnem generalnem srečanju potrdilo vseh 75 članic mreže. Focus z mrežo Friends of the Earth sodeluje že vrsto let. V mreži je veliko znanja, izkušenj in tudi želje po stalnem učenju in napredovanju. Prisotnega je veliko sodelovanja med organizacijami, kar je rezultat sodelovanja v zadnjih dveh desetletjih. Vizija mreže so sistemske spremembe in odločanje v rokah ljudi. Več… 

 

V času nakupovalne mrzlice: mestni plakat za alternativo potrošništvu

V prazničnem decembru in hkrati v času nakupovalne mrzlice smo dobili zmagovalca 7. natečaja družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki je tokrat izzval na temo alternativ potrošništvu. Med 120 prispelimi deli iz 10 držav je žirijo prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen, ki s svojim mestnim plakatom odpira nov pogled na nam že tako samoumevno potrošništvo. Več…

Fotografija: Matjaž Tavčar

 

Kaj pa, če bi letos podarili smeh, čebeljo matico ali pa delček tropskega gozda?

V decembrskem času potrošniška mrzlica doseže vrhunec. In ravno takrat je, bolj kot kadarkoli, pomemben razmislek o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne, kaj so resnično potrebni izdelki in kaj so izdelki, v katerih nakup nas prepričujejo vseprisotni oglaševalski prijemi. Tudi z obdarovanjem pokažemo svoje vrednote. »Razmah potrošništva je trčil v planetarne meje. To zavedanje kliče po prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, po življenju v okvirih nosilne sposobnosti okolja ter pravičnejši porazdelitvi dobrin. Neskončna rast potrošnje na omejenem planetu enostavno ni mogoča,« pravi Gaja Brecelj, vodja projekta Krilca in direktorica Umanotere. Več…

 

Slovenka leta 2016

Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno – informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) je za svoja prizadevanja na področju enakosti spolov nominirana za Slovensko leta 2016. Za svojo kandidatko za Slovenko leta lahko glasujete tukaj: http://www.jana.si/slovenka-leta/2016/

 

Izšla je 2. številka e-novičnika projekta PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO

V okviru projekta PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO! je izšla 2. številka e-novičnika, ki je zaradi obilice aktivnosti in njihovih konkretnih rezultatov še bolj obširna kot prva. V njem pišejo o v tem poletju več kot dobro uporabljenem novem parkirišču pri planini Kuhinja, novih točkah za izposojo koles (skupaj s 14 kolesi) v Bohinju ter dve novih info točkah za trajnostno mobilnost v Stari Fužini in Kobaridu. Pa tudi o celi vrsti izobraževalnih, ozaveščevalnih in promocijskih dogodkov. Projekt PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO! je namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti pri (turističnem) obiskovanju narave v Triglavskem narodnem parku. Izvaja se s finančno podporo programa Finančnega mehanizma EGP in Republike Slovenije. Več…

 

Dogodivščine spletnih plačil

Dogodivščine spletnih plačPlačevanje prek spleta je z nami slabih dvajset let. V tem času smo videli vzpon Paypal-a, največjega ponudnika, prve spletne banke, kriptovalute, kot je bitcoin in razmah mobilnih naprav ter njihovih rešitev za brezgotovinsko plačevanje. Tačas kreativni nepridipravi niso stali križem rok in kot posledico imamo cel kup varnostnih mehanizmov, da so spletna plačila sploh še možna. To je seveda dobro, pomeni pa dodatna tehnična in administrativna bremena pri vzpostavitvi. Več…

 

Decembrski Umanoterin 0,5 % kviz

V zahvalo za vašo podporo in lepše odštevanje zadnjih decembrskih dni vam je Umanotera pripravila praznični Umanoterin 0,5% kviz ob koncu leta, kjer si lahko na zabaven način osvežite spomin na njihove podvige iztekajočega se leta in na trenutne svetovne izzive. Več…


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

  

E-seminar: Evropska konvencija o krajini in Alpska konvencija

Evropska konvencija o krajini (European landscape convention) je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in o načrtovanju krajin ter ozaveščanju o pomenu njihovega varstva. Pod okriljem Sveta Evrope je bila sprejeta 20. oktobra v Firencah, v veljavo pa je stopila 1. 4. 2004. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/03).

Več

S konvencijo so se države zavezale, da bodo krajine zakonsko priznale kot bistveno sestavino človekovega okolja, da bodo izvajale krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine, da bodo določile postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih oblasti pri opredeljevanju in izvajanju krajinske politike in posebno pozornost namenjale ozaveščanju in izobraževanju o omenu krajine. Prepoznale in določile bodo svoje krajine in jih ovrednotile ob upoštevanju posebnih vrednot, ki jim jih pripisujejo zainteresirane strani in prebivalstvo. Več o konvenciji in njenem izvajanju v Sloveniji je objavljeno v publikaciji Ministrstva za okolje in prostor Evropska konvencija o krajini, izvajanje v Sloveniji.

 

Tudi Konvencija o varstvu Alp (Alpska konvencija) je regionalna mednarodna pogodba med državami alpskega loka (Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Liechtenstein, Monako, Slovenija in Švica) in EU, katere namen je spodbujanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Sklenjena je bila 7. 11. 1991 v Salzburgu, veljati pa je začela 6. 3. 1995. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/95). Bila je prva konvencija o varstvu nekega gorskega območja. Konvencija točno določa območja njenega varstva, ki so za vsako državo našteta. Pogodbene stranke za zavezuje k preudarni in trajni rabi virov z upoštevanjem načela preventive predvsem na področjih prebivalstvo in kultura, prostorsko načrtovanje, ohranjanje čistega zraka, varstvo tal, vodno gospodarstvo, varstvo narave in krajinska nega, gorsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in prosti čas, promet, energija ter gospodarjenje z odpadki. Podrobnosti za izvajanje konvencije so določene v številnih protokolih.

 

Zadnje letošnje srečanje nevladnih organizacij pri varuhinji človekovih pravic

Dne 21. 12. 2016 je potekalo zadnje letošnje srečanje varuhinje z okoljskimi nevladnimi organizacijami, ki je bilo usmerjeno predvsem v oblikovanje načrtov za drugo leto. V maju bo varuhinja ponovno organizirala okoljsko konferenco, ki bo obravnavala pereče okoljske probleme. Te so kot teme za skupno obravnavo v prihajajočem letu izpostavili tudi navzoči predstavniki organizacij. Tako je posebna pozornost potrebna varstvu voda, hrupu, smradu, svetlobni onesnaženosti, varstvu kulturne dediščine, izpostavljeno pa je bilo tudi urejanje prostora – prostorski akti so preslabo »obdelani« z okoljskimi vidiki, prostor je prenasičen in onesnažen s plakati. Plan B je opozoril na pripravo Nacionalnega programa varstva okolja in novega Zakona o varstvu okolja ter pozval varuhinjo, naj nasprotuje tudi nedavnemu sovražnemu govoru ministra Počivalška zoper inštitucije in organizacije varstva okolja. Na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj se je varuhinja zavezala k nadaljevanju utečenega sodelovanja z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami ter pozvala vse, naj glede problematike, ki jo zaznavajo, podajo tudi pisne predloge varuhu.

 

Evropska komisija

je dala v javno obravnavo osnutek poročila o izvajanju Aarhuške konvencije http://ec.europa.eu/environment/aarhus/index.htm do 28. 2. 2017;

je 7. 12. 2016 v okviru »fitness check« direktiv o naravi (Habitatna direktiva in Ptičja direktiva) ugotovila, da direktivi ne potrebujeta sprememb, temveč je potrebno le njihovo boljše izvajanje.

 

Ministrstvo za infrastrukturo 

je dalo v javno razpravo osnutek Pravilnika o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa in energije.

 

Ministrstvo za javno upravo

je dalo v javno razpravo Zakon o nevladnih organizacijah do 12. 1. 2017. 


 

Kohezijski kotiček

 

Povabilo izvajalcem k oddaji predlogov komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti v letu 2017

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 1. 12. 2016 objavil povabilo k oddaji predlogov za sofinanciranje izvedbe dogodkov ter drugih komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti, ki jih izvajalci v letu 2017 načrtujejo na prioritetnih vsebinskih področjih Eko sklada. 

Roka za oddajo sta bila dva:

- 23. 12. 2016 in

- 30. 6. 2017 za dogodke in aktivnosti, ki bodo izvedeni med 1. 8. in 31. 12. 2017. 

Več…

 

Novi portal Life Slovenija

Ekipa LIFE Krepitev zmogljivosti Slovenija je pripravila portal Life Slovenija, ki omogoča iskanje partnerjev, mreženje in izmenjavo idej ter je namenjen vsem, ki vas zanima priprava LIFE projekta. Več…


 

Napovednik dogodkov

 

20. 12. – 5. 1.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja

Društvo Focus vas tokrat vabi na ogled razstave v Mestno knjižnico Kranj. Razstavo si lahko ogledate do 5. januarja. Več…

 

19. 1.: 5. Noč delfinov

Društvo Morigenos pripravlja 5. Noč delfinov, ki bo v četrtek, 19. 1. 2017. Več…

 

25. 1. : Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…