Uvodnik: Renata Karba, Umanotera

 

Bobu bob: letamo naokrog kot kokoš brez glave
(in o dognanjih znanosti o podnebnih spremembah kot ključni podlagi za oblikovanje politik)

Slikovito metaforo s kokošjo brez glave je uporabila Alenka Smerkolj, zdaj že ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za gospodarstvo. Govorila je seveda o Sloveniji brez cilja in strategije, nezmožni usmeriti energijo v tisto, za kar bi se skupaj odločili. Predsedniki koalicijskih strank so se podpisali pod cilj, da temu v naslednjem letu naredijo konec. Recimo, da mislijo resno in da se bodo obdržali tako dolgo.

Več

Nekatera izhodišča v tem procesu bodo arbitrarna. Nekatera pa niso stvar debate. Na primer ta, da je Slovenija nadpovprečno podnebno ranljiva država in sta zato zavarovanje globalnega podnebja pred nedopustno nevarnim segrevanjem in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe ključna dejavnika dolgoročne blaginje njenih prebivalcev. V nedavnem pismu premieru Miru Cerarju ga je kot vrhovno sporočilo izpostavil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tadej Bajd.

Podnebne spremembe zaradi hitrosti, s katerimi se dogajajo v zadnjih 50 letih, vplivov človekovih dejanj nanje in razsežnosti njihovih posledic predstavljajo področje, na katerem morajo dognanja znanosti predstavljati ključne podlage za informirano odločanje in oblikovanje politik. Ob objavi petega poročila Medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe je SAZU v sodelovanju z Umanotero v letošnjem septembru pripravila posvet Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, na katerem so tuji in domači strokovnjaki predstavili projekcije spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, potrebne odzive politike in razvojne priložnosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. SAZU se je s tem pridružila številnim akademijam in znanstvenim združenjem po svetu, ki politične odločevalce v svojih državah pozivajo, naj pri svojem delu upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja v zvezi s podnebnimi spremembami. Bravo. Končno.

Slovenija je majhna država. Kljub temu lahko kot suverena država in kot članica Evropske unije marsikaj postori za omejitev dviga globalne temperature pod nedopustno nevarno ravnijo 2 °C. V zaključkih zgoraj omenjenega posveta so zbrane strateške usmeritve in celovit nabor političnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod Slovenije v trajnostno družbo. Vlada ima izvršilno priložnost, da zaključke posveta in iz njih izhajajoče ukrepe udejanji. Prav tako ima možnost, da jih vgradi v zastopanje Slovenije v mednarodnih političnih procesih, ki naj bi privedli do sprejetja novega podnebnega sporazuma v Parizu decembra 2015.

Pa še enkrat k predstavitvi Alenke Smerkolj. Na vprašanje enega od poslancev, kako se bo zoperstavila interesnim skupinam, ki se bodo zavzemale za svoje parcialne interese, je odgovorila, da z maksimalno strokovnostjo in z argumenti. Če je to stališče celotne vlade, pobuda akademika Bajda, ki je premieru Cerarju predlagal čim prejšnje srečanje z ministrsko ekipo za predstavitev zaključkov posveta, ne bo naletel na gluha ušesa.

Zaključki posveta Sporočila znanosti o podnebni spremembah so objavljeni na tej povezavi.

Renata Karba, Umanotera

 


 

 

Aktualno v Planu B

 

Prvo srečanje delovne skupine za varstvo narave

Na letnem srečanju članic mreže Plan B za Slovenijo maja letos so članice ugotavljale potrebe in način delovanja v prihodnjih dveh letih. Med drugim so na določenih področjih ugotovile manko v mreži. Predlagana je bila ustanovitev nove delovne skupine, ki bi pokrivala vsebinsko problematiko s področja gozda, vode in naravoslovja v ožjem pomenu.

Več

Z uspehom projekta Plan B za Slovenijo na razpisu za vsebinske mreže Ministrstva za notranje zadeve smo dobili priložnost za vzpostavitev in zagon nove delovne skupine. 17. novembra je tako potekalo prvo srečanje delovne skupine za Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo, na katerem so zainteresirane organizacije članice in nečlanice podale svoja pričakovanja do delovne skupine in evidentirale področja delovanja glede na trenutne procese, ki se odvijajo na državni ravni. Srečanje je bilo zelo dobro sprejeto, saj je po mnenju prisotnih organizacij na tem področju med nevladnimi organizacijami premalo povezovanja in sodelovanja.

 

Slovenske nevladne organizacije branijo volka pred Ustavnim sodiščem

DONDES, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, je 6. 11. 2014 na Ustavno sodišče vložilo Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti načrtovanega odstrela volka. Letni odstrel volkov namreč določa poseben pravilnik – Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki pa ne upošteva posamičnih primerov odstopa od pravil varstva po Habitatni direktivi. Več: http://www.planbzaslovenijo.si/novice/slovenske-nevladne-organizacije-branijo-volka-pred-ustavnim-sodiscem.

 


 

Iz aktivnosti članic

 

Nujno sporočilo vladi: Prehod v nizkoogljično družbo je ključni dejavnik dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je objavila ključne ugotovitve posveta Sporočila znanosti o podnebnih spremembah. Zaključki vsebujejo predloge ključnih političnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod v trajnostno družbo. Zaključke je SAZU poslala v vednost tudi premieru Miru Cerarju in pričakujejo čim prejšnji sestanek z njim in njegovo ministrsko ekipo. Posvet je SAZU soorganizirala z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, 23. 9. 2014 v svojih prostorih v Ljubljani. Več: 

 

Peticija proti sporazumoma TTIP in CETA se nadaljuje

Tretji člen se ponovno pridružuje boju, ki zahteva povezovanje na mednarodni ravni. Evropska Komisija se pripravlja na sklenitev dveh mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki bosta pomembno vplivala na naša življenja. Zato vabijo, da se pridružite ljudem po vsej Evropi, ki s svojim podpisom pozivajo Komisijo in nacionalne voditelje, naj zaustavijo sprejem škodljivih trgovinskih sporazumov TTIP in CETA. Teh je že skorajda milijon. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=316.

 

Spletni dnevnik o zavrženi hrani

Dve tretjini Slovencev in Slovenk je prepričanih, da zavržejo preveč hrane. In prav imajo! Zato so jim Ekologi brez meja ponudili spletni dnevnik. Dnevnik je namenjen zapisu količin in razlogov zavrženja hrane pri posamičnem obroku. Z izpolnjevanjem dnevnika gospodinjstvo pridobi izboljšan vpogled v svoje ravnanje in s tem podlago za ukrepanje. A da bi bila volk sit in koza cela, so za gospodinjstva pripravili še deset priročnih orodij, ki bodo družinam pomagala pri prizadevanjih za gospodinjstvo brez zavržene hrane. Več: http://volksitkozacela.si/novica/orodjarna-pripomo%C4%8Dki-za-zmanj%C5%A1anje-koli%C4%8D-zavr%C5%BEene-hrane.

 

Vabilo na razstavo Constructive Alps

Vabimo vas na razstavo desetih najlepših in podnebju najprijaznejših primerov prenove starih in gradnje novih objektov, ki jih je mednarodna žirija izbrala med približno 400 kandidaturami na natečaju leta 2013. Razstava v okviru potujoče razstave po Alpah bo na ogled v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani novembra in decembra 2014. Celotno vabilo je na tej povezavi.

 

IPOP deluje v javnem interesu

Inštitut za politike prostora je prejelo odločbo, da deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Več: http://ipop.si/2014/11/18/institutu-za-politike-prostora-priznano-delovanje-v-javnem-interesu/.

 

Predlogi za boljše Koseze

Inštitut za politike prostora in Društvo Focus sta Mestni občini Ljubljani poslala predlog ureditve dela Koseške ulice in dela Drage v Kosezah v Ljubljani. Pripravljen je bil v skladu s stališči prebivalcev in drugih uporabnikov tega območja, kot so jih izrazili na Uličnem festivalu Koseze, 5. junija 2014. Več: http://ipop.si/2014/11/10/poziv-mestni-obcini-ljubljana-k-celovitemu-resevanju-prometne-problematike-v-kosezah/.

 

Najbolj udarne zgodbe s področja obnovljivih virov energije

Podnebne spremembe so najtežji izziv človeštva v 21. stoletju, obnovljivi viri pa najočitnejša rešitev. Po vsem svetu se že dogaja prava revolucija na tem področju, zato pri Greenpeaceu vsak mesec med vsemi navdihujočimi novicami izberejo najbolj udarne zgodbe, ki jih želijo deliti z vami. Več: http://goo.gl/ZSJpQW.

 

Lokalne skupnosti prevzele pobudo za preoblikovanje energetike

Na največjem svetovnem kongresu za 100 % samozadostne skupnosti iz OVE 11. novembra 2014 so bile predstavljene strategije doseganja ciljev energetske samozadostnosti iz OVE. Veliko mest, regij in skupnosti že dokazuje, da je 100 % pokrivanje energetskih potreb iz OVE ne samo tehnično mogoče in finančno smotrno, ampak da lahko s tem veliko pridobijo tudi njihovi občani, podjetja, lokalno gospodarstvo, lokalne upravne strukture ter seveda tudi okolje. Več na: http://www.100-res-communities.eu/slovenia_slv/novice/lokalne-skupnosti-prevzele-pobudo-za-preoblikovanje-energetike.

 

Občina Šentrupert prejela znak 100 % samozadostna skupnost iz OVE

Občina Šentrupert je kot prva slovenska občina prejela znak 100 % samozadostna skupnost iz OVE in tako Slovenijo uvrstila na evropski zemljevid skupnosti, ki nameravajo svojo energetsko porabo v celoti pokriti iz lastnih obnovljivih virov. Več: http://www.100-res-communities.eu/slovenia_slv/press/obcina-sentrupert-prejela-znak-100-samozadostna-skupnost-iz-ove.

 

Obisk dijakov Šolskega centra Postojna

Zaposleni Slovenskega E-foruma so na povabilo profesorja Ada Barbiša 18.11.2014 dijakom najprej predstavili sam koncept trajnostnega razvoja, nato pa še v okviru projekta TESSI razpisani nagradni natečaj TESSI Crossborder Award 2014-2015. Dijakom je bila predstavljan vsebina razpisa in podroben postopek prijave v kategorijah Dijaki in Multimedija/video. Več: http://www.se-f.si/domov/predstavniki_slovenskega_e-foruma_obiskali_olski_center_postojna4?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.

 

Najhujšim posledicam podnebnih sprememb se lahko izognemo, če bodo vlade ukrepale

Zadnje zbirno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki ga je 2. novembra predstavil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-Moon, nas nagovarja z znanimi zgodbami. Nevarne podnebne spremembe se že dogajajo tukaj in zdaj, brez ukrepanja bo samo še slabše. A dobra novica je, da katastrofalne posledice še lahko preprečimo. Poročilo poudarja, da lahko izberemo čisto energetsko pot in se prilagodimo na zmerne podnebne spremembe, ali pa uberemo pot naraščajočih emisij toplogrednih plinov z resnimi grožnjami za naše družbe in gospodarstva. Izbira je še vedno naša.

Več

IPCC Peto poročilo o oceni stanja (AR5) predstavlja vrhunec pet letnih naporov več kot 2000 znanstvenikov, ki so na podlagi več kot 30.000 raziskav in 143.000 strokovnih komentarjev sestavili skupek dokazov o podnebni krizi. Ugotovitve? Podnebno ukrepanje nas ne bo stalo skoraj nič, a bo prineslo številne koristi. Če ne izpeljemo prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ki bo vključeval prehod na čiste vire energije do sredine stoletja, bomo priča škodam v milijardah evrov in radikalnim motnjam v našem načinu življenja.

In kaj poročilo pravi o Evropi? V svetu, kjer bo za zmanjšanje emisij le malo narejenega, bo do konca stoletja padavin na sušnem jugu še manj, na že zdaj mokrem severu pa se bodo povečale. Število dni z zmrzaljo se bo drastično zmanjšalo, kar bo povečalo število škodljivcev v kmetijstvu. Obalne poplave lahko prizadenejo do 5,5 milijona Evropejcev. Neposredni stroški zaradi dviga morske gladine v EU, brez prilagajanja, lahko dosežejo 17 milijard EUR na leto. In še druge slabe novice, če ne ukrepamo...

A razloga za takšno prihodnost ni. Prodor v dostopnosti in učinkovitosti tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije po prejšnjem IPCC poročilu iz leta 2007 pomeni, da je prehod v nizkoogljično gospodarstvo bolj dosegljiv kot kadarkoli prej. Septembra je več kot 700.000 ljudi po svetu, tudi v Ljubljani, odšlo na ulice in zahtevalo podnebno ukrepanje. Vse kar potrebujemo zdaj je, da vlade prisluhnejo strokovnjakom in ljudem.

 

Eko-humanitas uspešen na razpisu

Med 225 prijavljenimi projekti na razpisu Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehaniza za nevladne organizacije je bilo  potrjenih 18 projektov, med temi tudi projekt Soustvarjamo trajnostni razvoj območja Dragonje, ki so ga na zavodu Eko-Humanitatis prijavili v sodelovanju s Turistično-kulturnim društvom Pomjan. O vseh aktivnostih in rezultatih projekta na spletni strani http://www.eko-humanitatis.org/, za več informacij pa lahko pišete na ekohumanitatis@gmail.com.

 

Računalniki za vse

S pomočjo donacije Norveškega sklada in finančnega mehanizma EGP je Duh časa v novembru  začel z izvajanjem osemmesečnega projekta Računalniki za vse. Osrednji namen projekta je opolnomočiti dejavnost Računalniki za socialno ogrožene društva Duh časa in dejavnost društva Vez-je, ki usposabljata rabljeno računalniško opremo s pomočjo odprtokodnega programja ter jo podarijo socialno ogroženim posameznikom, družinam in nevladnim organizacijam. V projektu sodelujejo Društvo za trajnostni razvoj Duh časa, CSD Sežana, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo Vez-je in skupina Kiberpipa, ki deluje v okviru društva LUGOS. Kolege nevladnike ob tej priliko obveščajo, da zanje pripravljajo tudi enodnevno brezplačno izobraževanje na temo uporabe odprtokodnih računalniških programov  prihodnjo pomlad v Ljubljani. Kontakt: racunalniki@duh-casa.si.

 

Podjetja, povečajte si ugled z etičnimi darili

Podjetja so eden izmed generatorjev sprememb, zato smo v Umanoteri skupaj s Pravično trgovino 3MUHE, Smetumet, kulturno ekološko društvo, Društvom Humanitas in Zadrugo Buna pripravile spletni katalog okoljsko in družbeno odgovornih daril. "Z etičnim obdarovanjem boste na izviren način utrdili ugled svojega podjetja, ki deluje ekonomsko, družbeno in okoljsko odgovorno," so prepričani avtorji kataloga. Celoten katalog odgovornih daril je na voljo na: http://www.umanotera.org/upload/files/krilca/Katalog_odgovornih_daril.pdf.

 

Krilca so poletela v 3MUHE

Krilca, darila s čarobno močjo, lahko zdaj tudi fizično kupite v pravični trgovini 3MUHE na Starem trgu 30 v Ljubljani. Seveda pa - kot običajno - lahko Krilca naročite na http://www.krilca.si.

 

Eko podjetniško jutro: poslovna darila

Umanotera je včeraj, 27. 11. 2014, organizirala 5. eko podjetniško jutro, tokrat na temo poslovna darila. S tokratnimi tremi gosti so odkrivali, ali obstaja potencial odgovornih poslovnih daril in kje so priložnosti oz. ovire za to. Gostje so bili Meta Odar, vodja prodaje izdelkov, Slovenska filantropija, Miran Dolar, director tiskarne Medium, in Alenka Kreč Bricelj, kulturno-ekološko društvo Smetumet. Fotografije z dogodka: https://www.flickr.com/photos/92788389@N03/sets/72157647166539283/.

 

Izpostavili in nagradili dobre prakse na področju zelenih delovnih mest

Na 2. nacionalni konferenci Spobdujamo zelena delovna mesta, ki je bila zaključni dogodek istoimenskega projekta, je Umanotera izpostavila in nagradila najboljše tri prakse partnerstev na področju zelenih delovnih mest. Osrednji govorec je bil navdihujoči profesor in strokovnjak za sistemski pristop Luigi Bistagnino. Več: http://www.zelenadelovnamesta.si.

 


 

 

Pravni kotiček

pripravila Barbara Marič, PiC

 

Degradirana območja?

Na podlagi 24. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) lahko vlada del okolja ali posamezno področje s predpisom določi kot degradirano okolje, če se na podlagi meril standardov kakovosti (v okviru katerih določa tudi alarmne in kritične vrednosti) določeno področje razvrsti v razred ali stopnjo največje obremenjenosti ali kadar obstaja tveganje, da bo raven onesnaževanja presegla eno ali več alarmantnih vrednosti po predpisih, ki jih določi vlada. Vlada je v lanskem letu sprejela le odloke o načrtu za kakovost zraka tudi za Zasavje in Celje, ki pa ne naslavlja v zadostni meri industrije kot največjega emitorja škodljivih onesnaževal, ki se lepijo na delce PM in zaenkrat še ne kažejo učinkov.

Več

Na podlagi 23. člena ZVO-1 namreč vlada določi standarde kakovosti okolja, opozorilne in kritične vrednoti, pa tudi merila občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja. Na podlagi slednjega minister dele okolja ali posamezna območja uvršča v razrede ali stopnje. Tak predpis je na primer Odredba o določitvi in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka.

V primeru razglasitve območja za degradirano območje vlada v sodelovanju z občino, na območju katere je degradirano območje, določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na tem območju. Na podlagi ZVO-1 je vlada sprejela doslej le Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS št. 119/07, dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4670) in sicer na podlagi Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001 z dne 20. 11. 2002 (dostopno na: http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/Meziska_dolina_porocilo_studije_.pdf).

Posebej onesnaženi kandidatki za degradirano območje sta tudi Zasavska dolina in Celjska kotlina. Le za Celjsko kotlino je bila v letu 2012 izdelana študija Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, na tej podlagi pa je bil pripravljen osnutek Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal, ki je bil v javni obravnavi marca 2014, ni pa bil še sprejet.

Vsekakor je instrument določitve degradiranega območja lahko pomemben ukrep za sanacijo najbolj prizadetih območij, saj se zaradi neukrepanja še naprej dela škoda tako na zdravju ljudi kot na naravi. Tak je bil tudi namen Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10 v letu 2009, ki pa nikoli ni zaživel. Vlada je v lanskem letu sprejela le odloke o načrtu za kakovost zraka tudi za Zasavje in Celje, ki pa ne naslavlja v zadostni meri industrije kot največjega emitorja škodljivih onesnaževal, ki se lepijo na delce PM in zaenkrat še ne kažejo učinkov.

 

Nova pravila o preprečevanju širjenja tujerodnih invazivnih vrst

Sprejeta Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja tujerodnih invazivnih vrst bo začela veljati 1.1.2015. Na njeni podlagi bo Komisija sprejela seznam invazivnih vrst, ki zadevajo Unijo po postopku, ki ga določa Uredba do 2.1.2016. Države članice pa morajo v 18 mesecih po sprejemu seznama narediti vsestransko analizo poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst za svoje ozemlje in svoje morske vode - Akcijski načrti o poteh invazivnih tujerodnih vrst. V enakem času pa morajo uvesti tudi učinkovite ukrepe za obvladovanje tistih tujerodnih invazivnih vrst, ki zadevajo Unijo, za katere so ugotovile, da so močno razširjene na njihovem ozemlju, tako, da čim bolj zmanjšajo njihove vplive na biotsko raznovrstnost, povezane ekosistemske storitve ter, če je potrebno, človekovo zdravje ali gospodarstvo.

Več

Ukrepi za obvladovanje morajo biti sorazmerni z vplivi na okolje in primerni glede na posebne razmere v državah članicah, utemeljeni z analizo stroškov in koristi ter zajemajo tudi ukrepe za obnovo iz člena 20, kolikor so ti izvedljivi. Na podlagi ocene tveganja in stroškovne učinkovitosti se določi njihov prednostni vrstni red. Države članice pri oblikovanju akcijskih načrtov in uvedbi ukrepov za obvladovanje zagotovijo, da lahko javnost zgodaj in dejavno sodeluje pri njihovi pripravi, spreminjanju ali pregledu, za kar uporabijo določbe drugega pododstavkom člena 2(3) Direktive 2003/35/ES.

 

Okoljska pravna klinika v novem študijskem letu začela z delom

Novembra je v okviru okoljske pravne klinike začela z delom nova ekipa študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki se bo v tem študijskem letu ukvarjala kar z dvema temama. Ker problematika varstva volka kot zaščitene vrste še vedno ni ustrezno rešena, bo ena skupina študentov raziskovala nadaljnje možnosti ukrepanja za varstvo volka v skladu s habitatno direktivo. Druga skupina pa se bo ukvarjala s področjem varstva pitne vode, predvsem področjem podzemnih voda, njihovega onesnaževanja in pravico človeka do pitne vode. Tokrat smo teme zbirali med članicami mreže Plan B, ki so podale veliko predlogov, kar kaže na potrebe po sistematičnem analiziranju posameznih tem na več področjih. Kot doslej bo tudi letošnje delo študentov na koncu predstavljeno v okviru dveh posvetov, ki bosta predvidoma konec aprila.

 

Trideset pravnikov usposobljenih za delo na področju varstva okolja

Sredi novembra je bilo zaključeno desetdnevno usposabljanje predvsem mlajših, brezposelnih pravnikov za delo na področju varstva okolja in urejanja prostora, ki ga je v okviru projekta Zagovorniki okolja organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij ob sodelovanju partnerjev IPoP, Inštitut za politike prostora in Focus, društvo za sonaravni razvoj. Izobraževanje je obsegalo temeljne, predvsem pa uporabne vsebine, ki bodo lahko vodilo pravnikom pri bodočem delu na tem področju. Ker so trenutno brezposelni, so za delo na voljo tudi nevladnim organizacijam, saj so skozi usposabljanje dobro spoznali tudi delovanje okoljskih nevladnih organizacij.

 

Javne obravnave

V nadaljevanju predstavljamo tri javne obravnave.

Več

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v razpravo Osnutek Akcijskega načrta za trajnostno upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013-2017, in sicer do 1.12.2014.

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v razpravo Osnutek Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje, in sicer do 11.12.2014.

Vlada je 11.11.2014 med gradivi za obravnavo objavila izhodišča RS za udeležbo na 20. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP 20) in na 10. zasedanju Konference pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 10), ki bosta potekali sočasno pod kratico COP20/CMP10 od 1. do 12. decembra 2014 v Limi, Peru.

 


 

 

Napoved dogodkov

 

11. 12.: 3. Noč delfinov društva Morigenos

Vabljeni na 3. Noč delfinov, prednovoletno druženje društva Morigenos s starimi in novimi podporniki, posvojitelji, projektnimi partnerji, donatorji, sodelavci, člani in vsemi prijatelji morja. Srečanje bo v četrtek, 11. decembra 2014, ob 18.30 v Rdeči dvorani Kavarne Slamič na Kersnikovi 1 v Ljubljani. "Vstopnica" na dogodek je donacija v vrednosti 5 evrov, ki prinaša tudi lepo darilo. Več: http://www.morigenos.org/.