Uvodnik

 

Že sama pot do cilja je magična


Pretenciozno bi bilo reči, da je nevladni sektor mnogo bolj drugačen kot ostali sektorji, a nekaj je zagotovo res. Če 365 dni delamo in zagovarjamo potrebo po trajnostnih praksah in skrbi za naše okolje ter podnebje, potem je jasno, da to poskušamo udejanjati tudi na osebni ravni. Praznični decembrski čas je verjetno edino najbolj reprezentativno obdobje, ko veliko naših organizacijskih ciljev, udejanjamo tudi na osebni ravni. Gre za čas, ki nas hočeš nočeš zanese v razmišljanja kako ga preživeti, kako razveseliti naše najbližje z manjšimi ali večjimi pozornostmi oz. kako danes, v času velike ekonomske stiske marsikaterega med nami, v tem magičnem času, na njihove obraze prinesti nasmešek in srečo.

Več

S sodelavci se strinjamo, da kopičenje materialnih dobrin človeku ne more prinesti dolgotrajnega zadovoljstva, in da je tisto kar resnično šteje čas, ki si ga namenimo oz. preživimo skupaj. Tako na strani obdarovanja razmišljamo o majhnih prazničnih stvareh, ki jih lahko počnemo, ne da bi zato potrebovali denar; sprehod v naravo, postavljanje snežaka, pripravljanje improviziranih slaščic in kuhanje domačega čaja. Če se odločimo za drobne pozornosti, jih izdelajmo sami oz. kupimo odgovorno; domači piškoti, marmelada, doma narejena naravna kozmetika, izdelki lokalnih izdelovalcev, nevladnih organizacij, kot jih recimo ponuja Smetumet ali Krilca. Voščilnice, ovojni papir ter okraski lahko nastanejo iz stvari, ki se skrivajo na dnu naših omar in predalov. Izjemoma bomo nekateri kupili nekaj daril, saj bomo postali  Božiček za en dan. In ne pozabiti, da ni samo končni cilj tisti, ki nas edino zadovolji. Že sama pot do njega je lahko magična. Ker prazničen ni samo en dan, temveč je takšen ves mesec.

In kako preživeti praznični čas? Po celoletnem divjanju, gašenju požarov ter poskusih premikanja trdovratne politične togosti bo za nas v Greenpeacu praznični čas namenjen nam, našim družinam in prijateljem. Ne bomo potovali v eksotične kraje, raje bomo obiskali prireditve v našem lokalnem okolju, preživeli več časa s tistimi, za katere nam čez leto zmanjkuje časa, in predvsem nekaj časa namenili sami sebi. Sprehodi, zimske radosti, kulturne prireditve, igra z otroki in preživljanje časa v družinski intimi so magični trenutki, ki nam bodo dali zagon in zalet v prihajajočem letu, ki bo prav tako prepolno izzivov. Naša ekipa se strinja, da za srečo niso potrebne eksotične počitnice ali veliki paketi neuporabnih daril, srečo se lahko najde v mozaiku majhnih pozornosti, ki prihajajo od tistih, ki jih imamo radi. In nenazadnje so tovrstne majhne stvari tiste, ki dajejo smisel našim življenjem, obenem pa gre tudi dejanja, ki za razliko od intenzivne praznične potrošnje ne obremenjujejo okolja.

Nina Štros, Greenpeace Slovenija

 


 

Članice mreže Plan B o prihajajočih praznikih in obdarovanju

Tokratne novice bodo malo drugačne: za začetek vam predstavljamo poglede članic mreže na prihajajoče obdarovanje med prazniki.

 

Pravno-informacijski center: Domača peka in upcycling


Sodelavci Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC že nekaj let novoletno praznovanje kolektiva organiziramo tako, da imamo tega dne strateški kolegij, na katerem pregledamo opravljeno delo in potrdimo načrte za naprej, v popoldanskem času pa aktivnosti, s katerimi pridobivamo nove (nepravne) veščine. Tako smo že kuhali kaše, pekli kruh, letos pa bomo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani pod vodstvom iz odpadnih materialov (upcycling) izdelali voščilnice in darila za naše partnerje. Seveda pa je naše delovno vzdušje vedno obogateno z domačimi kulinaričnimi prispevki.

 

KED Smetumet: Ko smeti postanejo darilo


Ker se v društvu Smetumet redno ukvarjamo z zavržki vseh vrst, ugotavljamo, da jih v prazničnem času ljudje proizvedejo največ. Sami zato iščemo alternative, ki jih nato aktivno, predvsem v praksi širimo med ljudi.

Več

Kot prvo poudarjamo, da darila ne bi smela biti brez občutka za obdarovanca, ampak skrbno izbrana glede na želje in potrebe posameznika in sploh ne nujno materialna. Mnogo takih neposrečenih in zato neželjenih daril pristane na našem poprazničnem januarskem dogodku poKLON - tradicionalni izmenjavi bednih daril. Tja vabimo vse, ki imate v svojih krogih še vedno ljudi, ki jih niste uspeli prepričati, da ste raje brez darila kot s takšnim - poKLONiranim.
Kar se tiče materialnih daril, pa seveda prisegamo na lokalno, reciklirano in / ali naravno, ročno narejeno, kvalitetno, uporabno in sporočilno. Vse to je strnjeno v izdelke Smetumet - iz smeti izpod slovenskih rok. Primerno za (p)osebno obdarovanje bližnjih ali poslovna darila za sodelavce. V obeh primerih naredimo izdelke tudi po naročilu. Za osebno darilo npr. sešijemo vrečko iz prav tvojega polomljenega dežnika, za poslovno darilo pa zasnujemo in izdelamo linijo izdelkov iz odpadnih materialov vašega podjetja - npr, torbe iz reklamnega panoja, blokce in svinčnike iz starih tiskovin ali vrečke iz zastav in konferenčnih trakov. V vsakem primeru poskrbimo, da se namesto proizvodnje novih smeti raje iz obstoječih naredi kaj dobrega.
In če manjka še praznični ovoj: v sodelovanju s knjigarno Konzorcij bomo že tretje leto izvajali akcijo Zvito zavito, pri čemer se namesto novih ovojnih papirjev uporablja stare knjižne liste, revije, plakate in druge odpadne papirje, sešite v pole, škrniclje in vrečke. Letos bomo zvito zavijali tudi v SmetumetZibki na Celovški 53, kamor vabimo vse, ki bi radi z darili razsmetili in razsvetlili.

 

Ekologi brez meja: Nič več praholovcev


Misli nam že uhajajo proti decembru in z njim povezanimi prazničnimi dni ter seveda k darilom, ki si jih podarjamo ob teh priložnostih. Na srečo so minili časi, ko so ljudje brez premisleka kupovali darila in prepogosto celo takšna, s katerimi ni imel obdarovanec kaj početi. Čas je, da se začnemo tudi ob teh priložnostih obnašati bolj odgovorno – do sebe, do obdarovanca in do okolja.

Več

Kriza nas je prisilila, da postajamo bolj praktični in ustvarjalni. Kar naenkrat ugotavljamo, da je okoli nas veliko materiala, iz katerega se da z nekaj truda in dobro idejo narediti zanimivo darilo. Takšen material je tudi tekstil. Naše omare in predali so ga polni. Veliko majic, ki jih že dolgo ne nosimo več, pa star pulover, obleka, ki se ji že vidijo leta.

Napočil je čas, da prekinemo niz, ko nam ob koncu praznikov ostane le prazna denarnica, obdarovancem pa polne police t. i. praholovcev ali občutek nelagodja ob dragih, a zelo neuporabnih darilih. In zato smo v okviru projekta Tekstilnica v Društvu Ekologi brez meja v sodelovanju z Zadrugo Dobrote v sklopu natečaja pripravili odgovorna božično-novoletna darila izdelana iz rabljenega tekstila. S tem smo želeli združiti slovenski oblikovalski potencial, zaposlovanje težje zaposljivih in ponovno uporabo tekstila. Akcija je tako simbol, ki povezuje slovensko, družbeno in okoljsko odgovornost. Izdelke lahko najdete tudi v naši spletni trgovini, kjer si lahko ogledate tudi ostale izdelke Tekstilnica in boste med bogato izbiro unikatnih izdelkov zagotovo našli praznično darilo za vaše najbližje.

 

Umanotera: Poletite v novo leto s Krilci

 

Okolju prijazno obdarovanje nam je vse bolj pomembno, predvsem v času božično–novoletnih obdarovanj. Kako pa z darilom hkrati izrazimo še sočutje in solidarnost? Odgovor so naša Krilca, darila s čarobno močjo.

Več

Krilca so Umanoterina družbenoodgovorna, unikatna in trajnostna darila. Obdarovanec prejme čestitko z originalno ilustracijo, darovani denar pa gre v celoti za enega od dobrih namenov, ki ga kupec izbere sam: lahko pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanju revščine v državah globalnega juga, pomagamo v boju s podnebnimi spremembami, ali pa razveselimo otroka brez staršev. Ko kupimo Leteče Amazonke, pomagamo amazonskim želvam v Kolumbiji, če izberemo Pojoči travnik, pomagamo razminirati območja v Bosni in Hercegovini, s Čarobnimi krošnjami v Sloveniji posadimo drevo, Kapljice življenja prebivalcem Bangladeša zagotavljajo pitno vodo, s 100% smehom osrečimo bolne in hospitalizirane otroke in podobno.

Podarjanje Krilc tako ni podarjanje materialnih daril, ki jih nihče ne v resnici ne potrebuje, ampak zelo trajnostno naravnan in ozaveščevalen projekt. Ko podarimo Krilca, storimo dobro delo in poleg obdarovanca osrečimo še nekoga tretjega. Krilca torej obdarujejo trikrat - darovalca, obdarovanca in tistega, ki z njimi prejme, kar potrebuje.

Krilca so darila s »čarobno močjo«, s katerimi pomagate spreminjati svet na bolje. Naj poletijo tudi iz vaših rok.

 

 


 

Aktualno v Planu B za Slovenijo

 

Plan B v novi podobi. Iz principa.

 

Vse se spreminja, tudi mi se. Ne navznoter, tu ostajamo isti, neomajni. Nekoliko pa smo se spremenili navzven. Zato, ker želimo še bolj jasno pokazati, kdo smo in kam gremo. Organizacije, ki smo združene v mreži Plan B, usmerjene k istemu cilju, se bomo v bodoče 'podpisovale' z novo celostno grafično podobo.

Več

Projekt smo zaupali socialnemu podjetju Iz principa, ki ga izvajajo v okviru Združenja DrogArt. Ponudili smo jim priložnost, da so pokazali, kakšne podobe znajo ustvarjati v mladi socialnopodjetniški iniciativi, v okviru katere izvajajo storitve socialnega marketinga, grafičnega oblikovanja, tiska ter zasnove in izvedbe spletnih strani. Njihova želja je ustvarjati boljši svet, tako skozi princip socialnega podjetništva, ki vključuje tiste, ki jih drugi izključujejo, kakor tudi s socialnim marketingom, ki širi obzorja, informiranost in razumevanje ljudi o različnih temah in problematikah, ki se dotikajo naše družbe. Odločeni so, da bodo ustvarjali podobe, ki pripovedujejo zgodbe nevladnih organizacij, socialnih podjetij in družbeno odgovornih aktivnosti podjetij.

Nov logotip in celostna podoba mreže spretno povezuje pisanost organizacij, ki smo združene v mreži z jasnim ciljem in usmeritvijo – skrb za trajnostni razvoj Slovenije, ki presega okvire današnje generacije z mislijo na tiste, ki pridejo za nami.

Nov logotip in podobo si lahko ogledate na spletni strani mreže www.planbzaslovenijo.si
Projekt Iz principa, ki ga izvaja Združenje DrogArt, delno financira Evropski socialni sklad. Več na www.izprincipa.si

 


 

 

Pravni kotiček

pripravlja Senka Vrbica

 

Začele so veljati spremembe Zakona o varstvu okolja

 

23.11.2013 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1F, ki ga je Državni zbor po nujnem postopku sprejel dne 29.10.2013. V 96. členih nanizane spremembe v nekaterih delih pomembno spreminjajo zakon, kar je bilo predstavljeno že v zadnjih mrežnih novicah.

Več

Dne 13.11.2013 je na srečanju Varuhinje človekovih pravic z nevladnimi organizacijami predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje Dušan Pichler spremembe predstavil. Med poudarki njegove predstavitve so najpomembnejši tisti, ki se nanašajo na nevladne organizacije. Namreč odprava pogoja nacionalnega delovanja in skrajšanje dobe delovanja iz pet na tri leta bo mnogim okoljskim nevladnim organizacijam omogočila pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Pri pridobivanju tega statusa je potrebno upoštevati Pravilnik o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, ki je bil sprejet v letu 2006, od tedaj pa nikoli ni bil usklajen s spremembami zakona o varstvu okolja. Dušan Pichler je povedal, da so v teku intenzivne priprave na spremembo tega pravilnika, ki bo predstavljala uskladitev s sedaj veljavnim besedilom ZVO-1, predvsem pa bodo skozi sistem točkovanja večji poudarek dali na izpolnjevanju vsebinskih pogojev kot formalnih. Javno objavo osnutka pravilnika lahko kmalu pričakujemo. Poudaril pa je tudi, da se bo v prihodnjem letu začel pripravljati nov Zakon o varstvu okolja, ki bo sicer ohranjal strukturo sedaj veljavnega, vendar pa so potrebne nekatere posodobitve, poleg tega pa številne pretekle spremembe povzročajo nepreglednost predpisa. Po sprejemu sprememb pravilnika bomo v okviru Plan B pripravili navodila v pomoč nevladnim organizacijam za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja in za društva na področju ohranjanja narave po Zakonu o ohranjanju narave.

Nov Zakon o varstvu okolja se bo pripravljal tudi v kontekstu prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki jo pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. To je pripravilo izhodišča za spremembo te zakonodaje in ga dalo v potrditev vladi. Vlada je na svoji 33. redni seji dne 14.11.2013 potrdila Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki pa žal niso javno dostopna, niti niso bila predložena v javno razpravo. S tem v zvezi je Vlada naložila Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da do konca leta v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, pripravi izhodišča normativnih sprememb tistih predpisov iz njihovega delovnega področja, ki so povezani z vsebinami iz potrjenih Izhodišč, predvsem glede okoljskih presoj in okoljevarstvenih dovoljenj, tako da bodo, ob spoštovanju pravnega reda EU, učinkoviti. Za pripravo prenove prostorsko gradbene zakonodaje se oblikuje delovna skupina, v kateri sodelujejo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za notranje zadeve.

 

Energetski zakon v zakonodajnem postopku


Skupaj z Zakonom o varstvu okolja, ki je bil hitro sprejet po skrajšanem postopku, je v zakonodajno proceduro  Državnega zbora prispel tudi predlog Energetskega zakona. Glede tega je bila dne 15.11.2013 izvedena javna predstavitev mnenj v Državnem z boru v skladu s Poslovnikom DZ. Zakonodajno-pravna služba je 26.11.2013 podala svoje pripombe na besedilo zakona.

Več

Kakor smo že nevladne organizacije tekom javne obravnave pri prebiranju obsežnega predloga zakona ugotavljale, tudi Zakonodajno pravna služba poudarja, da je premalo  upoštevano načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS glede jasnosti in določnosti in normativna ureditev ni dobro postavljena. Poudarja, da zakonske določbe zavezujejo širok krog posameznikov, kot odjemalcev različnih vrst energije. Predlagane ureditve pa ločeno urejajo istovrstne vsebine in sicer npo različni stopnji podrobnosti urejanja posameznega področja.

 

Pravna klinika bo letos raziskovala dolžnost države do zagotavljanja kvalitetnega zraka


Po uspešnem zaključku pilotne pravne klinike za študente Pravne fakultete v Ljubljani, ki se je v študijskem letu 2012/2013 ukvarjala s pravnim varstvom volka kot zaščitene živali, se letošnje leto z novo generacijo študentov nadaljuje delo na pravnem varstvu okolja. Študentje se bodo letos ukvarjali z vprašanjem dolžnosti države glede kvalitete zraka v Sloveniji, saj 72.člen Ustave RS določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ki ga je dolžna zagotavljati država. Pravna klinika poteka v sodelovanju me Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC, Katedro za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


Tokrat ni pomembnejših objav predpisov ali javnih razgrnitev.