Uvodnik

 

Iris Silič, prostovoljka Greenpeacea v Sloveniji: »Break Free« - Osvobodimo se umazane energije

Kmalu se bodo po svetu znova dvignili podnebni aktivisti. Med 13. in 31. marcem se bo namreč pod okriljem gibanja Break Free po svetu zvrstila serija dogodkov z enotnim ciljem upora proti umazani energiji in sporočilom nujnosti hitrega opuščanja fosilnih goriv. 

Več

 

Prvi Break Free je potekal že v lanskem letu, ko se je industriji fosilnih goriv in njihovim finančnim podpornikom uprlo več kot 30.000 ljudi, ki so z 29. miroljubnimi neposrednimi ukrepi na šestih celinah zasedli rudnike premoga, blokirali investitorje in svoje nestrinjanje izrazili z odhodom na ulice. 

 

Break Free je skupna pobuda različnih organizacij in iniciativ, ki bo na globalni ravni letos skušala povezati zlasti skupine ljudi, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo (avtohtone skupnosti, kmetje, pljučni in srčnožilni bolniki ...) in ki pogosto najbolj neutrudno bijejo podnebne boje. Vsako leto koordinacijo dogodka prevzame ena od večjih organizacij. Letos je to Greenpeace.

 

Vsako leto smo vedno bolj soočeni z dokazi o posledicah delovanja fosilne industrije, ki se kažejo v taljenju ledu na Arktiki, dvigu gladine oceanov, onesnaženju okolja in omejevanju naših pravic. Če bi radi ohranili relativno varno okolje za našo in prihodnje generacije, pa ne smemo dopustiti, da globalna temperatura v tem stoletju naraste za več kot 1,5 °C, kar so si za svoj cilj zadale tudi podpisnice Pariškega sporazuma. 

 

Opozarjajo nas, da moramo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C doseči popolno dekarbonizacijo globalnega energetskega in industrijskega sektorja do leta 2050, kar pomeni zapiranje obstoječih premogovnih elektrarn v državah EU mnogo pred predvidenim rokom. 

 

A navkljub tovrstnim opozorilom države vseeno dajejo prednost interesom industrije fosilnih goriv ter odobravajo in celo financirajo fosilne projekte. Temu smo nedvomno priča tudi v Sloveniji. Ob nedavni novici o predlagani uvedbi prispevka na položnicah za elektriko, s katerim bi krpali vsakoletne milijonske izgube Termoelektrarne Šoštanj, se zdi ta trenutek še posebej idealen za sodelovanje v kampanji Break Free. 

 

Če se vlade po svetu, vključno s slovensko, ne zmenijo za negativne posledice kurjenja fosilnih goriv , moramo biti ravno mi tisti, ki naj jih opozorimo na to, da je nekomu mar za prihodnost okolja in posameznikov, ki bodo v njem živeli. Če v tem trenutku ne povzdignemo glasu in izrazimo svoje želje po prihodnosti brez umazane energije, bomo izgubili priložnost za pravočasno ukrepanje. 

 

Zato je namen globalnega gibanja Break Free v Sloveniji vrniti nujnost pravočasnega opuščanja fosilnih goriv na politični dnevni red in vzpostaviti partnerstva, ki bodo tudi v Sloveniji krepila podnebno gibanje. 

 

K sodelovanju pri gibanju Break Free ste vabljeni vsi, ki se prepoznate v opisanih ciljih in sporočilih. V Sloveniji Break Free začenjamo na zadnji dan javne obravnave zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, 7. marca, z novinarsko konferenco. V kolikor bi želeli obogatiti globalni break free trenutek, nam sporočite svoje načrtovane aktivnosti, da bomo lahko o njih razširili glas. Če se strinjate, da so industriji fosilnih goriv šteti dnevi in da je za pravočasno zaščito okolja potrebno takojšnje ukrepanje, postanite del kampanje Break Free in nam pomagajte, da se s skupnimi močmi osvobodimo izpod jarma umazane energije.

 

 


  

Op–ed (opposite to editorial)

 

Andrej Gnezda, Umanotera: S Ceto proti Trumpu!  

Evropski parlament je 15. februarja 2017 na glasovanju potrdil sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA. Sprejemu sporazuma so tako pri nas kot v ostalih članicah nasprotovali sindikati, potrošniki, nevladne organizacije, 108 slovenskih županov, ki so pisali predsedniku Vlade RS dr. Cerarju, skoraj 2200 lokalnih oblasti, ki so se simbolno deklarirale za območja, prosta sporazuma CETA in nenazadnje 3.5 milijone ljudi v EU, ki so podpisali peticijo za zaustavitev sporazuma. Nasprotovalo mu je tudi 255 evropskih poslank in poslancev, a tudi to ni bilo dovolj, saj je za sporazum glasovalo 407 članov Evropskega parlamenta. Med slovenskimi poslankami in poslanci so za sporazum glasovali poslanci EPP (Bogovič, Peterle, Šulin, Tomc, Zver), glas proti pa so oddali Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl. 

Več

 

Morda lahko, četudi se ne strinjamo, sprejmemo dejstvo, da za nekatere poslanke in poslance tveganja, ki izhajajo iz sporazuma, ne predstavljajo dovolj dobrega razloga za njegovo zavrnitev. Četudi teh ni malo in niso majhna. CETA postavlja na las podobne, a še bolj daljnosežne pravice za vlagatelje in mehanizme, s katerimi bodo lahko le-te uveljavili. Podobna pravila smo videli že preteklih sporazumih, kot tudi njihove posledice v obliki številnih sporov bodisi znotraj Svetovne trgovinske organizacije bodisi na arbitražnih tribunalih. Ali bi si vzeli čas za razmislek, za pragmatizem? Očitno ne. 

 

Namesto tega so nam podporniki sporazuma sporočili, da sta se »v razpravo o Ceti kot o podobnih prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in populizem (Peterle), »problematika lažnih novic ("fake news") v zvezi s tem sporazumom (Bogovič), da »vsebine mnogi sploh ne poznajo (Tomc) in da gre »v resnici za najbolj napreden, ambiciozen, celovit in sodoben trgovinski sporazum, kadarkoli izpogajan s strani EU« (Zver). Morda tveganja, ki izhajajo iz členov, zapisanih v sporazumu, niso dovolj dober razlog za njegovo zavrnitev, ali pa smo jih morda res vsi narobe razumeli. Toda če že sama vsebina za nekatere ni bila dovolj dober razlog za njegovo zavrnitev, bi tega lahko našli v političnih posledicah, ki jih zna prinesti sprejem sporazuma. 

 

Če so kaj pokazali zadnji pretresi na politični sceni, kot je izvolitev Trumpa ali izglasovanje Brexita, je to predvsem to, da volje ljudi ne gre ignorirati. Odpraviti pričakovanja ljudi z enostavnimi trditvami, da ne vedo, ne razumejo, da so preslabo informirani, in potrditi nepriljubljen ukrep (kar CETA nedvomno je) je zelo nevarno početje. V dneh pred glasovanjem v Evropskem parlamentu se je pojavil nov argument: »S potrditvijo sporazuma CETA naj bi se EU zoperstavila pohodu ekonomskega izolacionizma in protekcionizma«, ki ga najbolje pooseblja Trump. Ali še bolje: »EU se bo s potrditvijo CETE zoperstavila kar Trumpu samemu«. 

 

A ironija je v tem, da zna potrditev CETE dati dodaten zagon in več uspeha na volitvah ravno tistim političnim silam v EU, ki so ideološko najbližje Trumpu in zagovarjajo razpad EU. Desni populisti in nacionalisti si lahko manejo roke zaradi sprejetja sporazuma CETA. Še lažje bodo s prstom kazali na Bruselj in njegove institucije ter poudarjali, da so samo oni tisti, ki zagovarjajo interese malega človeka in da nas tradicionalni politični establišment pušča na cedilu. Morda nekateri člani Evropskega parlamenta res ne razumejo, da glasovanje v duhu »proti Trumpu« lahko ustoliči še več Trumpa oz. njemu podobnih v EU, a – zavestno ali ne – je Evropski parlament s potrditvijo CETE potegnil zelo nevarno potezo, ki zna voditi v manj in ne več EU. In zamudil priložnost za resno reformo trgovinske politike, kjer bi se progresivnost kazala v vsebini politik in ne le kot pridevnik za javnost. 

 

Dobra novica ostaja, da mora sporazum CETA sedaj potrditi še 38 nacionalnih in regionalnih parlamentov. »Mi« potrebujemo zgolj 1 parlament, ki bo dejal NE ratifikaciji sporazuma, »oni potrebujejo DA vseh 38 parlamentov, če želijo, da sporazum obstane. 

 

Slovenski parlament je ob domači razpravi v oktobru izrazil nekaj kritik in nenazadnje k sporazumu ne mora podati soglasja že lastnih stališč, ki jih je sprejel glede sistema ICS. A po drugi strani slovenska politika že danes ne potrebuje sporazuma CETA, saj že sama počne vse tisto, česar smo se najbolj bali nasprotniki sporazuma. Prilagajanje domače zakonodaje (UBER) ali sprejemanje novih zakonov (Magna Steyr) posebej za korporacije in uničevanje našega okolja za umazano industrijo je že sedaj priljubljena praksa domače politike.

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

21. decembra je 12 vsebinskih mrež, ki združuje več kot 1.400 slovenskih nevladnih organizacij, skupaj s CNVOS na predsednika Vlade dr. Mira Cerarja naslovilo javni poziv v zvezi z izjavami ministra Počivalška, ki je civilnodružbene organizacije in javne službe, ki preko pravnih mehanizmov varujejo okolje, javno označil za ekoteroriste in s tem po prepričanju podpisnikov kršil etični kodeks vlade. Po dveh mesecih in posredovanju Varuha za človekove pravice je konzorcij le prejel odgovor. Več…

 

Več

Ministrstvo za infrastrukturo je 2. 2. 2017 objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga dalo v javno razpravo do 7. 2. 2017. Zaradi izredno kratkega roka javne razprave so nevladne organizacije združene v mreži Plan B za Slovenijo, na MzI naslovile zahtevo, naj razpravo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti podaljša na 30 dni (minimalni priporočeni rok za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov). Ministrstvo za infrastrukturo je 6. februarja podaljšalo rok za oddajo pripomb do 7. 3. 

 

V preteklem študijskem letu so se študentje pravne fakultete v okoljski pravni kliniki še poglabljali v problematiko varstva velikih zveri (medveda, volka, risa), pri čemer je bilo težišče analitičnega pravnega raziskovanja skladnosti varstva risa s Habitatno direktivo. Med drugim so pripravili tudi zahtevek Ministrstvu za okolje in prostor, da odpravi ugotovljene kršitve direktive in ukrepa s sprejemom strategije. Vlada je tako maja sprejela Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016-2026. Analiza »Pravno varstvo velikih zveri« je dostopna tukaj.

 

 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Zeleni turizem ni samoumeven

Ob zaključku projekta Zero Waste turizem, ki so ga v preteklem letu izvajali Ekologi brez meja, je 27. februarja na Bledu potekal posvet na temo nastanitev in prireditev brez odpadkov. Najboljše evropske prakse na tem področju sta predstavila Italijana Antonino Esposito in Roberto Paladini. Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo so predstavili aktivnosti projekta in prvi slovenski hotel, ki se je podal na Zero Waste pot – Hotel Ribno z Bleda. Več…

 

Smernice za Zero Waste hotele in restavracije

Slovenska turistična organizacija je pred nekaj leti tuje goste vprašala po oceni vpliva dejavnikov na izbiro potovalne destinacije. Preko 75 % vprašanih je ocenilo, da na izbiro, kje bodo preživljali dopust, vpliva zeleno, neonesnaženo naravno okolje, mirna pokrajina in možnost preživljanja aktivnosti v naravi. Do podobnih rezultatov je leta 2014 v raziskavi  Evrobarameter prišla Evropska komisija. Več…

 

SADJE VS. SADJE – ob izidu 4. številke glasila Etični potrošnik

Banana je najpogosteje uživan sadež v svetovnem merilu, v Evropi pa je na drugem mestu, takoj za jabolki. Poleg banan na policah trgovin najdemo veliko sadežev, ki pri nas ne rastejo, kot so mango, ananas, pomaranče, kokos itd. Tudi slovenski potrošniki po njih posegamo vse pogosteje. Ob tem se le redko vprašamo, v kakšnih razmerah to sadje raste in kakšne so posledice pridelave na ljudi in okolje. Trgovina s sadjem je del globalne oskrbovalne verige, ki vedno močneje vpliva tudi na slovenske pridelovalce sadja. Več…

 

Ogljični odtis Umanotere 2016

Izračun ogljičnega odtisa Umanotere, kjer je bilo v letu 2016 zaposlenih 4,54 oseb, pokaže 4,32 t CO2 oziroma 0,95 t CO2 na osebo. 

 

Okoljska politika je sestavni del Umanoterinega vodenja in organizacijske kulture. Vzpostavljen sistem »zelene pisarne« je kot sistem ravnanja z okoljem integriran v vsakdanje poslovanje in dolgoročno načrtovanje delovanja Umanotere. Čeprav je neposreden vpliv našega delovanja na okolje relativno majhen, težimo k stalnemu zmanjševanju škodljivih vplivov naših dejavnosti na okolje. Želimo voditi z zgledom, zato vplive redno merimo in objavljamo. Več…

 

Uspešno izveden projekt PARKIRAJ&DOŽIVI NARAVO !, projekt za trajnostno turistično mobilnost v Triglavskem narodnem parku

Po slabih dveh letih se je konec januarja uspešno zaključil projekt PARKIRAJ & DOŽIVI NARAVO!, namenjen spodbujanju trajnostne turistične mobilnosti pri obiskovanju narave v Triglavskem narodnem parku, pri katerem so kot partnerji sodelovali Turizem Bohinj, Občina Kobarid, ZRC SAZU-Inštitut za slovensko narodopisje, Posoški razvojni center, Triglavski narodni park in CTRP Kranj. Več…

 

Izšla je deseta številka Trdoživa

Izšla je jubilejna številka biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave. Več…

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

E-seminar: Konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje

Konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje (Convention on Environmental Impact Assesment in Transboundary Context) - ESPOO konvencija, je ena izmed dveh pomembnih sistemskih mednarodnih konvencij. To pomeni, da se ne nanaša na varstvo posameznega področja, temveč ureja medsebojne vplive na okolje v mednarodnem prostoru, to je preko meja držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji čezmejnih vplivov na okolje (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/98).

Več

Na podlagi konvencije morajo pogodbenice skrbeti in sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in nadzorovanje znatnih škodljivih vplivov na okolje drugih pogodbenic. Sprejeti morajo ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje. Glede dejavnosti, ki so navedene v Dodatku I, ki lahko povzročijo znatne škodljive čezmejne vplive, mora država pogodbenica pred odobritvijo take dejavnosti uvesti postopek presoje vplivov na okolje, ki dopušča sodelovanje javnosti in pripravo dokumentacije za presojo vplivov na okolje v skladu z Dodatkom II. Za namen navedenega mora država obvestiti države pogodbenice, za katere meni, da bi bila lahko zaradi vplivov na okolje prizadeta, kakor hitro je mogoče, najkasneje pa takrat, ko o tej dejavnosti obvesti svojo javnost. Če prizadeta pogodbenica izjavi, da želi sodelovati v postopku, ji mora država zagotoviti ustrezne podatke o planirani dejavnosti in morebitnih škodljivih vplivih.

 

Če prizadeta država ni obveščena, meni pa, da bo do škodljivih vplivov prišlo, lahko zaprosi posebno preiskovalno komisijo za mnenje o verjetnosti škodljivih čezmejnih vplivov. Javnost udeleženih držav na prizadetih območjih mora biti obveščena in ima možnost dajati pripombe in predloge. Država, ki odloča, mora primerno upoštevati izid tako izvedene presoje vplivov na okolje in prizadeti državi dostavi končno odločbo.

 

Na zahtevo katerekoli udeležene države, vpletene države določijo ali je potrebno po izvedeni dejavnosti opraviti analizo vplivov. Če po izvedeni analizi posamezna država meni, da gre za znatne škodljive vplive, se vpletene države posvetujejo o potrebnih ukrepih.

 

Dodatek I h konvenciji določa dejavnosti, ki so podvržene konvenciji. Tej so lahko podvržene tudi druge dejavnosti, ki lahko povzročijo znaten škodljivi vpliv na okolje, o čemer se pogodbenice zedinijo. Merila za določitev takih dejavnosti so navedena v Dodatku III. Dodatek IV določa pravila preiskovalnega postopka, dodatek V pa pravila glede analize po izvedeni dejavnosti.

 

V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije, ga poskušajo reševati s pogajanji ali na podoben način. Države pa lahko s posebno izjavo izberejo tudi enega od naslednjih načinov reševanja spora: reševanje pred Mednarodnim sodiščem ali pred arbitražo v skladu s postopkom, kot ga določa Dodatek VII.

 

K prvotni konvenciji je bil leta 2011 sprejet Prvi amandma, Drugi amandma pa leta 2004, ki ju je Slovenija oba ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Spremembe in Druge spremembe Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 17/13). Prvi amandma predvsem pojasnjuje, da javnost, ki lahko sodeluje pri postopkih iz konvencije, vključuje civilno družbo in zlasti nevladne organizacije, druga sprememba pa se nanaša predvsem na širitev Dodatka I h konvenciji.

 

Leta 2003 je bil na sestanku pogodbenic h konvenciji sprejet Protokol o strateški presoji vplivov na okolje (Protocol on Strategic Environmental Assesment to the Convention on Environmental Imapct Assesment in A Tranboundary Context), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/10).

 

Podrobnejša navodila o izvajanju konvencije so v Priročniku o praktični uporabi in izvajanju konvencije.

  

 

Pravna podpora pravicam narave se širi

Pravo vse bolj sledi duhu časa, ki prepoznava, da sta človeštvo in narava v medsebojnem odnosu, ki ne more biti podrejen samo volji človeka – videnje narave kot človekove lastnine zaradi očitnih procesov na zemlji izzveneva. Zakonodaja in strateški dokumenti, nacionalni in mednarodni to vse bolj prepoznavajo in se naraščajoče odzivajo z novimi ureditvami. Tako bo v februarju stopila v veljavo tudi Ustava mesta Ciudad de Mexico, ki je samostojno zvezno okrožje (Constitucion Politica de La Ciudad De Mexico), kjer so pravice narave dobile svoje mesto (18. člen). Pregled vseh obstoječih ostalih ustavnih ali zakonskih ureditev, ki se nanašajo na pravice narave pa je dostopen na spletni strani Združenih narodov Harmony with Nature, zadnje poročilo ekspertov v podporo tem prizadevanjem pa tukaj.

 

Mreža za prostor vabi nevladne organizacije na dve brezplačni usposabljanji:

  • Organiziranje urbanega vrtnarjenja za nevladne organizacije, ki bo 21.3.2017 ob 14.30 uri v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana. Usposabljanje je namenjeno nevladnim organizacijam, ki želijo v svojem lokalnem okolju (npr. soseski) spodbuditi ali organizirati urbano vrtnarjenje, ali pa jih to področje zanima, ker se želijo s tem ukvarjati. Predstavljen bo razvoj urbanega vrtnarjenja in njegova vloga v sodobnem urbanem okolju, primeri dobrih praks in možnosti organiziranega razvoja dejavnosti. Predstavljeni bodo tudi formalni okviri in kako izpolniti minimalne zahteve za izvajanje dejavnosti. Prijave do 17.3.2017 na pic@pic.si

 

  • Trajnostno urejanje prostora, ki bo 22.3.2017 ob 14.30 uri v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana. Usposabljanje je namenjeno predstavnikom nevladnih organizacij, da se seznanijo z osnovami urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in postopkov ter možnostmi vključevanja, da bodo lahko bolje izražali in uveljavljali svoje interese že v fazi prostorskega načrtovanja. Prostorsko načrtovanje je najmočnejše orodje varstva okolja, skozi procese urejanja prostora pa se v prostoru udejanjajo strateške namere in nove trajnostno naravnane prakse. Prijave do 17.3.2017 na pic@pic.si.

 

Napovednik dogodkov

 

28. 2.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

9. 3.: Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen

Društvo Focus vas vabi na okroglo mizo Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen, ki bo potekala v četrtek, 9. marca, med 9.00 in 13.00 uro v prostorih Narodnega muzeja Metelkova. Več...