Plan B za Slovenijo

Dogodki

Ni dogodkov

Naročite se na naše mesečne novice

Ime in priimek

E-naslov

Varnostno vprašanje: 7 + 6 =

Strinjam se s shranjevanjem in uporabo posredovanih osebnih podatkov. Podrobnosti

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 70, junij 2016

Uvodnik

Jana Apih, GoodPlace: Kako na ”trajnostni” oddih?

Ste že kdaj stopili v turistično agencijo in rezervirali počitnice, ki bi se ponašale s pridevniki, kot so ”sonaravni”, ”odgovorni”, ”vzdržni” ali ”trajnostni” turistični program? Mogoče boljše vprašanje. Ste že kdaj v katalogu kakšne turistične agencije naleteli na tak program? Močno upam, da ste. Čeprav mislim, da ste morali imeti kar srečo, če vam je to res uspelo.

Več

Dejstvo je, da število ponudnikov, ki razmišljajo na tak način še vedno ni dovolj veliko in dejstvo je tudi, da se velik del njih za ukrepe odloči v trenutku, ko jim prodajniki javijo, da prejemajo vedno več vprašanj in še bolje zahtev ter pričakovanj gostov po zelenih produktih. To pomeni, da v bistvu spodbujanje trajnostnega turizma ne sme biti usmerjeno samo v ponudnike, temveč v veliki meri na njihove porabnike.

Mogoče je tukaj na mestu vprašanje kaj v resnici pričakujemo od zasluženega dopusta, zakaj potujemo? Ker se moramo spočiti, si nabrati novih moči, ker želimo nekaj doživeti, nekaj videti in kako že gre ”ležanje na plaži s čivavo na straži”. Kako bi vse to zgledalo, če se odločimo, da je trajnostni turizem precenjen in se ni vredno ozirati nanj. Na plaži bi mogoče še lahko ležali, vendar v morje ne bi več upali ”potunkati” naših mladičev. Ker bi se po gorskih stezah preganjali motoristi, bi kolo vrteli v fitnesu s pogledom na velik ekran, na katerem bi se vrtele vedute ”dobrih starih časov”. Avtentično košaro iz Ribnice bi si zanamci ogledali v vitrini in domov odšli s kričeče pisano plastično ”imitacijo”, narejeno na Kitajskem. Blejski turistični delavci bi vas na Bled ne vabili več po naravne lepote in slastne ”kremšnite”, ampak bi vam Miki Miška prijazno pomahal na vhodu v blejski Disneyland. V naravnem zdravilišču bi vam postregli ustekleničeno vodo iz Francije ali pa bi se vam v odročni slovenski vasici, v domači gostilni s krožnika pomenljivo smehljala japonska riba, ki je bila dalj časa zamrznjena kot živa, medtem ko bi ribe v vaškem potoku plavale s hrbti navzgor.

Bi si želeli na tak dopust ali bi se na vratih tiste vaške gostilnice raje obrnili? To pa pomeni, da smo mi tisti, ki lahko nekaj spremenimo.

Poletje je tukaj. Kam, kako se organizirati in ali je vaš poletni dopust lahko okolju prijazen? Ko izbirate cilj vašega oddiha, naredite to prek spletnih strani, s čimer boste mogoče dosegli, da bo kupček neporabljenih prospektov v turistični agenciji ostal tako velik, da se bo vodja marketinga agencije odločil, da naslednje leto natisne manjšo količino le-teh. Ko izbirate destinacijo, si vzemite trenutek več za izbiro. Danes obstaja že kar nekaj ponudnikov, ki svoj razvoj načrtujejo v smer trajnosti.

Ko ste enkrat izbrali destinacijo in ponudnike, ki jim boste namenili svoj čas in denar, se morate še odločiti kako na pot. Če se boste na pot podali z letalom, pomislite tudi na emisije CO2, ki jih s tem ustvarite. Možnosti, da kaj vendarle naredimo, sta vsaj dve. Nekatere letalske družbe, kot je na primer Virgin Atlantic, tesno sodelujejo s proizvajalci letal in razvijalci alternativnih pogonskih goriv in tako aktivno vplivajo na bolj prijazne polete. Druga možnost je, da si kupite ”odpustek” ali okoljsko izravnavo. Na spletu boste brez težav našli strani, na katerih lahko izračunate koliko emisij CO2 je povzročilo vaše letenje in kako lahko z ogljično izravnano podprete katerega od okoljskih projektov. Mogoče se pa lahko na pot letos podate z vlakom?

Tudi ko ste na dopustu, se lahko obnašate odgovorno in okolju prijazno. Kupujete lokalno, izberete restavracije z lokalno ponudbo in po možnosti celo kakšnim certifikatom, ločujete odpadke, skrbno ravnate z vodo in električno energijo, se vsaj dvakrat obrišete v isto brisačo itn. In predvsem postanete male okoljske ”tečnobe” s tem, da na turistični informacijski točki zaslišite osebje o zelenih ukrepih destinacije, da iz primeža neprijetnih vprašanj ne izpustite vašega najemodajalca ali hotelirja. Da trkate na zavest vseh in jim istočasno sporočate ”to hočemo, to pričakujemo od vas, v to smer razvijajte svojo ponudbo”. Ne pozabite, da je to ključni jeziček na tehtnici.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

SVRK je, v okviru procesa priprave Strategije razvoja Slovenije do 2030 (SRS), v Ljubljani 15. junija organiziral razpravo o strateških prioritetah in ciljih do leta 2030. Interaktivne razprave, ki naj bi služila za pripravo dolgoročne SRS, se je udeležila tudi predstavnica mreže Plan B za Slovenijo, ki je na dogodku, med drugim, SVRK opozorila tudi na vizijo Slovenije do 2050, ki je SVRK še vedno ni objavil in predstavlja osnovo za nadaljnje korake oblikovanja strategije.

Več

Ministrstvo za okolje in prostor je 8. junija objavilo osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje in ga dalo v javno razpravo do 22. junija. Javna razprava bi tako bila odprta le 15 dni. Mreža Plan B za Slovenijo je MOPu posredovala zahtevo, da razpravo podaljša na 30 dni in tudi bila uspešna. Ministrstvo je javno razpravo podaljšalo do 8. julija.

Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

Posvet Okoljske migracije

V okviru srečanja delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže je 29. junija v Okoljskem centru potekal posvet na temo okoljskih migracij. Namen dogodka je bila seznanitev z osnovnimi dejstvi okoljskih migracij (stanje in projekcije, pravni okvirji, dileme in odprta vprašanja) ter oblikovanje priporočil za odločevalce.

Iz aktivnosti članic

Konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

V petek, 17. junija, je v Hotelu Lev v Ljubljani potekala nacionalna konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Na dogodku, ki se ga je udeležilo okoli 120 udeležencev, predstavnikov občin, zadrug, podjetij, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter posameznikov, sta Gaja Brecelj (Umanotera) in Uroš Vajgl (Ministrstvo za okolje in prostor) predstavila koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri ter skladnost s političnimi cilji, o energetski demokraciji po Evropi je govorila Molly Walsh (Friends of the Earth Europe), predstavljeni sta bili tudi navdihujoči praksi Občine Šentrupert in društva ProstoRož, različni predstavniki pa so predstavili tudi potenciale skupnostnega upravljanja po ključnih tipih virov. Konferenca je bila izvedena v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno informacijski center nevladnih organizacij in Inštitut za politike prostora. Več...

Dovolj za vse – vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdali vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri.

Pri skupnostnem upravljanju so v središču ljudje. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju in usklajevanju interesov ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem, na vzdržen način in da skrbijo za ohranjanje virov v trajno skupno dobro. Več…

Naj materiali krožijo tudi v turizmu

Ekologi brez meja so pričeli izvajati projekt Zero Waste turizem - Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev, ki jih bodo v dveh pilotnih primerih in preko izobraževanj prenesli tudi v prakso. Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali količine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %. Več…

Ne izgubljaj časa v avtu

17. junija zjutraj je društvo Focus že tradicionalno organiziralo kolesarski zajtrk na Prešernovem trgu in tako pogostilo vse uporabnike trajnostnih oblik prevoza.

»Ne izgubljaj časa v avtu!«, so kolesarji ob jutranji konici z napisi na majčkah opozarjali voznike in njihove sopotnike v avtomobilih ob bolj obremenjenih vpadnicah v Ljubljani. S tem so želeli opozoriti na nepotrebna čakanja v zastojih ter večjo odgovornost voznikov do okolja. Na Prešernovem trgu se je nato kljub dežju zbralo več kot 200 vsakodnevnih kolesarjev, kjer jih je čakal pravičen zajtrk: palačinke, smutiji, sadje, rogljički in kavica. Da je bila hrana pridelana po načelih pravične trgovine, je bilo poskrbljeno v okviru projekta Sadje naj bo pravično!. udeleženci so si sadje zmešali v slastne napitke kar na nožni pogon, s »smutibajkom«. Več…

Okrogla miza »Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji«

6. junija se je v Državnem svetu Republike Slovenije odvila okrogla miza z naslovom Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji. Z dogodkom so v Društvu Dinaricum, članici mreže, ki si prizadeva za strokovno in odgovorno ravnanje z naravo, želeli opozoriti na različno interpretacijo predpisov, ki urejajo področje upravljanja s populacijo volkov. Namen okrogle mize je bil izboljšati dialog med strokovnjaki na tem področju in prispevati k boljšemu razumevanju upravljanja in varstva volkov v Sloveniji. Več…

Odprto pismo: Informacije o kršiteljih človekovih pravic morajo biti javne

Društvo Focus je, s podporo Zveze potrošnikov Slovenije, pozvalo FURS, da javno objavi, ali so bili od leta 2014 dalje izdelki podjetja Natural Fruit Company Ltd uvoženi v Slovenijo ter kdo je bil njihov uvoznik.

V okviru projekta SupplyCha!nge – za pravične trgovske verige, se Focus, društvo za sonaraven razvoj, skupaj s partnerji in Zvezo potrošnikov Slovenije zavzema za pravične razmere vzdolž dobavnih verig izdelkov na trgovinskih policah. Zavzemajo se za višje okoljske standarde in polno spoštovanje človekovih pravic ter višjo transparentnost informacij o izdelkih na trgovinskih policah v Evropi.

V okviru projekta je nastalo več raziskav. Med drugim so raziskave, ki jih je naredila organizacija Finnwatch, pokazale grobe kršitve človekovih pravic pri podjetju Natural Fruit Company Ltd., ki proizvaja izdelke iz ananasa. Več…

Novice iz svetovne Energetske [R]evolucije

Nova mesečna izdaja Novic iz svetovne Energetske [R]evolucije Greenpeace Slovenije je dosegljiva tukaj.

15. Ekopraznik in ekoteden v Ljubljani

Inštitut za trajnostni razvoj vabi nevladne organizacije, da se kot razstavljavci udeležijo tedna »Živeti dobro – živeti eko in zdravo« ter 15. ekopraznika v Ljubljani in izkoristijo možnost za predstavitev svojih dejavnosti na tej tradicionalni promociji okoljsko osveščenega, trajnostnega in zdravega življenjskega sloga. Ekoteden bo potekal od 5. do 9. septembra v Okoljskem centru (Trubarjeva 50, Ljubljana), ekopraznik pa v soboto, 10. septembra na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Več info na info@itr.si.

Delfina Vida in Wifi popestrila prvo raziskovalno odpravo z inštitutom Earthwatch

Konec junija se je zaključila prva letošnja raziskovalna odprava v sodelovanju med društvom Morigenos in inštitutom Earthwatch, v okviru programa Tracking dolphins in the Adriatic Sea.

Čeprav je bilo vreme bolj muhasto, so imeli več opažanj delfinov. Največkrat so bili v družbi delfinov Vide in Wifija, ki so ju opazovali tudi v dežju. Ekipa je sodelovala tudi na čistilni akciji v Strunjanu, ki je potekala v sklopu nacionalne kampanje "Živeti z morjem". Društvo Morigenos bo do septembra izvedlo še šest raziskovalnih odprav. Več…

Pohod »Po poteh preddvorskih voda«

25. junija se je v Preddvoru s še enim dobro obiskanim naravoslovno-turističnim pohodom ”Po poteh preddvorskih voda” zaključil prvi del predstavljanja velike pestrosti tamkajšnjih voda. Potekal je v okviru širšega Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah. V okviru pohoda so udeleženci obiskali in spoznavali zanimivosti kar štirih vodnih teles: jezera Črnava, reke Kokre z njenim ribjim življem ter potokov Suha in Bistrica. Več…

Štrk 2016

27. junija se je v Polani pričel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga je DOPPS organiziral že 27. zapovrstjo. Na taboru mladi spoznavajo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri in Dravi. Več…

Umanoterino letno poročilo za 2015

Umanotera je izdala letno poročilo 2015.

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Konvencija o biološki raznovrstnosti in z njo povezane konvencije

Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Convention on Biological Diversity) je bila dana v podpisovanje na svetovnem srečanju pod okriljem Združenih narodov v Riu 5. 6.1992, v veljavo pa je stopila 29.12.1993. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 1996 (Uradni list RS – mednarodne pogodbe št. 7/96 z dne 7.6.1996).

Več

Konvencija se osredotoča na trajnostno varovanje in uporaba ekosistemov, vrst in genskega materiala, po principu poštenosti, pravičnosti in sodelovanja med državami. V preambuli konvencije je poudarjeno, da imajo države suverene pravice nad svojimi lastnimi biološkimi viri in so odgovorne za ohranjanje biološke raznovrstnosti na tem območju in trajnostno uporabo svojih bioloških virov. Ob grožnji občutnega zmanjšanja ali izgube biološke raznovrstnosti, pomanjkanje popolne znanstvene zanesljivosti ne bi smelo biti razlog za odlaganje ukrepov, s katerimi se je možno izogniti tej grožnji. Pogodbenice so poseben pomen dale tudi tradicionalnim znanjem domorodnih skupnosti in priznale posebno vlogo žensk pri ohranjanju in trajnostni uporabi biološke raznovrstnosti in potrebno po njihovem sodelovanju na vseh stopnjah odločanja politike in ohranjanja biološke raznovrstnosti. Za ohranjanje biološke raznovrstnosti je potrebno spodbujati mednarodno, regionalno in globalno sodelovanje med državami, meddržavnim organizacijami in nevladnim sektorjem. Varstvo biološke raznovrstnosti bo tudi okrepilo prijateljske odnose med državami in pripomoglo k miru za človeštvo. Izmenjava informacij ter znanstveno, tehnološko in tehnično sodelovanje pa je tudi ena izmed zavez, ki so jo države z ratifikacijo sprejele.

Države so tako zavezane ugotoviti sestavne dele biološke raznovrstnosti na svojem območju (ekosistemi in habitati, ogrožene vrste in združbe ter njihove genome in gene), jih spremljati in nadzirati, ustanoviti sisteme zaščitnih območij in jih ustrezno upravljati in varovati. Vidik ohranjanja in trajnostne uporabe bioloških virov vključuje tudi pri sprejemanju državnih ureditev. Z ozaveščanjem pospešujejo in spodbujajo razumevanje pomena in ukrepov za ohranjanje biološke raznovrstnosti tako v množičnih medijih, kot z vključevanjem v izobraževalne programe. Za ugotavljanje in zmanjševanje škodljivih vplivov države uvedejo ustrezne postopke za presojo morebitnih škodljivih vplivov predvidenih posegov na biološko raznovrstnost.

Glede dostopa do genetskih virov so pristojne vlade posameznih držav, ki imajo suverene pravice do svojih naravnih virov in to ureja s svojo zakonodajo. Si pa vsaka pogodbenica prizadeva ustvariti pogoje, ki bi omogočali drugim pogodbenicam lažji dostop do genetskih virov za okolju primerno uporabo in ne postavlja omejitev, ki so v nasprotju s cilji te konvencije. Zato mora v vsakem primeru pogodbenica, ki razpolaga s takimi viri, dati svoj pristanek. Eden temeljnih ciljev te konvencije je tudi delitev dosežkov biotehnologije, pogodbenice pa si morajo prizadevati, da omogočijo ali olajšajo dostop do tehnologij, ustreznih za ohranitev in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti. Države pa so se s sprejemom konvencije zavezale tudi k izmenjavi informacij in znanstvenem, tehničnem in tehnološkem sodelovanju.

Upravljalsko telo konvencije je konferenca pogodbenic, ki se odvija vsako drugo leto. Pogodbenice na konferencah spremljajo izvajanje konvencije in napredek, določajo prioritete in delovne načrte, sprejemajo pa tudi protokole.

Operativno administrativno telo konvencije pa je sekretariat, s sedežem v Montrealu v Kanadi.

Države članice morajo redno poročati konferenci pogodbenic o izvajanju in napredek glede izvajanja konvencije in sicer v rokih kot jih določi konferenca pogodbenic. Slovenija redno poroča, poročila pa so dostopna spletni strani konvencije trenutno zadnje poročilo je iz leta 2015.

Države pogodbenice so doslej sprejele Kartagenski prostokol o biološki varnosti (Cartagena Protocol on Biosafety) in Nagojski protokol (Nagoya Protocol on Access to Genetic Resources and the Fair and Equitable Sharing of Benefits Arising from their Utilization)

Katragenski protokol je bil sprejet na konferenci pogodbenic 29.1.2000 in je stopil v veljavo 11.9.2003. Slovenija ga je ratificirala za Zakonom o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/2 z dne 22.10.2002). Protokol skladno s previdnostnim pristopom iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria je cilj tega protokola prispevati k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, s posebnim ozirom tudi na zdravje ljudi. Na konferenci pogodbenic Kartegenskega protokola je bil 16.10.2010 je bil sprejet dopolnilni protokol h Katagenskemu protokolu (The Nagoya – Kuala Lumpur Supplementary Protocol on Liability and Redress to the Cartagena Protocol on Biosafety), ki bo stopil v veljavo, ko bo deponiran 40. dokument o ratifikaciji. Slovenija ga je že ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/14). Protokol uvaja pravila glede odgovornosti in nadomestil v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, njihovega čezmejnega gibanja, predvsem z oziroma na zdravje ljudi.

Nagojski protokol je bil sprejet na konferenci pogodbenic 29.10.2010 in je stopil v veljavo 12.10.2014. Slovenija ga še ni podpisala.

S Konvencijo o biološki raznovrstnosti pa so vsebinsko povezane še naslednje pomembnejše konvencije:

1. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora https://www.cites.org/eng/disc/what.php ) - CITES, ki je bila sprejeta 3.3.1993 in je stopila v veljavo 1.7.1975. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 31/99 z dne 30.12.1999).

2. Konvencija o varstvu svetovne naravne in kulturne dediščine (Convention Concerning the Protection of The World Cultural and Natural Heritage), Konvencija o svetovni dediščine je bila sprejeta leta 1972. Konvencijo je ratificirala še SFRJ (Uradni list SFRJ, mednarodne pogodbe št. 56/74), Slovenija pa jo je notificirala z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92).

3. Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Convention on Conservation on Migratory Species of the Wild Animals) – Bonska konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/98 in 27/99).

4. Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Convention on Wetlands of International Importance, Especially a Waterfowl Habitat ) – Ramsarska konvencija, ki je bila sprejeta leta 1971. Konvencijo je ratificirala že SFRJ (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe št. 9/77), Slovenija pa jo je notificirala z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92). S Pariškim protokolom so bile leta 1982 sprejete spremembe konvencije , ki jih je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Pariškega protokola in sprememb Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Uradni list RS, mednarodne pogodbe 6/04).

Vsebinsko ekvivalentna Konvenciji o biološki raznovrstnosti je za varovanje morja Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki bo obravnavana posebej.

Tretja mednarodna okoljska konferenca Zelenitev urbanega življenja

Letos je ponovno potekala že tretja mednarodna okoljska konferenca »Third Contemporary Challenges of International Environmental Law Conference« z vodilno temo »Greening the urban living«. Konferenca združuje poglede pravnikov s pogledi strokovnjakov drugih disciplin, saj je varstvo okolja možno zagotavljati le multidisciplinarno.

Več

Že uvodni govorec Sudhir Chopra je poudaril, da je problem okoljskega prava, da problemov ne reši. Obstoječe pravo je po njegovem mnenju neustrezno. Treba je najti etične rešitve, ki bodo bolje varovale okolje. Najprej pa moramo dobro poznati dejstva o stanju okolja, vendr je tudi najboljša znanost negotova, ko gre za področje ekologije. Ekonomija ne more biti cilj, lahko je le sredstvo, zato ne moremo vsega vrednotiti v ekonomskih kategorijah, ki vrednotijo življenje na zahodu višje, kot drugje po svetu. Okolja ne moremo enostavno prevesti v ekonomske kategorije (Mark Sagoff: The Economy of the Earth). Razvoj bi moral biti človekova svoboščina ne ekonomska kategorija. Da se človek odloča za razvoj pa mora biti najprej svoboden in ustrezno izobražen, da lahko izbira. Pri tem je opozorila na koncept razvojnega indeksa (Human Development Index). Opozoril pa je tudi na problematiko koncepta trajnostnega razvoja. Če ga obravnavamo v najširšem smislu se postavijo vprašanja: kaj je trajnostno, za koga, za koliko časa, za katera področja, za kapitalizem, za neolitske lovce?

Tekom konference se je okoli zanimivih prispevkov, ki so se vrteli okoli problematike urbanih okolij (okoljski migranti,s lumi, razvile zanimive debate, upravljanje z vodo v mestih, promet, urbana agrikultura in gozdovi, korupcija povezana z infrastrukturo in izzivi podnebnih sprememb v mesih) – izpostavljeno je bilo tudi vprašanje koncepta lastništva, ki nikakor ne more biti absolutno, ampak mnogo bolj v funkciji okolja in družbe.

Anketa – vpliv NVO na oblikovanje EU politik in predpisov

Posebej na področju varstva okolja je ključnega pomena vplivanje v najzgodnejših pripravah EU dokumentov in predpisov. Namreč ti posledično tvorijo okoli 80 do 90% nacionalne zakonodaje s tega področja. V mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor smo v lanskem letu na podlagi analize ugotovili, da imamo nevladne organizacije sicer dostopne mehanizme neposrednega podajanja pripomb, nimamo pa vpliva ona oblikovanje stališč RS v procesu, ker je ta zaprt.

Stanje bomo lahko spreminjali tudi z izražanjem svojimj mnenj – zato je pomembno, da čim več organizacij odgovori na vprašalnik Civil Society Europe.

Kohezijski kotiček

Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE za leto 2016

Ministrstvo za okolje in prostor obvešča upravičence, ki izpolnjujejo določbe Razpisa programa LIFE za zbiranje predlogov za leto 2016 Evropske komisije, da lahko zaprosijo za sofinancerska sredstva za izvajanje projektov iz programa LIFE, ki jih bo Ministrstvo dodelilo po odločitvi Evropske komisije o sofinanciranju predloženih projektnih predlogov. Več…

Javno naročilo: Vpliv politik krožnega gospodarstva na trg dela v EU

Generalni direktorat Evropske komisije za okolje je objavil javno naročilo, katerega namen je analizirati vplive, ki jih ima lahko prehod na bolj krožno gospodarstvo, gospodarno z viri, na trg dela. Več…

Napovednik dogodkov

1. 6.: Okrogla miza o krožnem gospodarstvu »To ni reciklaža!«

Društvo Ekologi brez meja vas v petek, 1. julija, vabijo na okroglo mizo o krožnem gospodarstvu »To ni reciklaža!«, ki se bo odvila v prostorih Mestnega muzeja. Več…

29. 8.: Seminar Sadje naj bo pravično!

Društvo Focus bo konec avgusta za učitelje osnovnih in srednjih šol izvedlo seminar Sadje naj bo pravično! Več…

Monitoring volka

Društvo Dinaricum bo tudi letos predvidoma sodelovalo pri popisu teritorialnih tropov volkov. Popis bodo predvidoma izvedli v drugi polovici avgusta, preko treh zaporednih noči. Več…

Bajk kuhna: skupnostna popravljalnica koles

Mariborska Kolesarska mreža vabi vsak četrtek med 16.00 in 20.00 uro kolesarje v Bajk kuhno. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 69, maj 2016

Uvodnik

Andrej Gnezda, Umanotera: Zakaj sporazum TTIP ni pomemben, Pripravite se na vročo jesen

Mesec maj se je za pogajalce in protagoniste sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA, znanega pod kratico TTIP pričel razburljivo. Greenpeace je z objavo 13-ih predlogov poglavij za sporazum TTIP poskrbel za medijski vihar in val javnega ogorčenja, komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom pa je v svojem blogu ta vihar omejila le na kozarec vode.

Več

A kot so pokazali kasnejši politični odzivi širom EU je šlo za veliko več kot zgolj za »vihar v kozarcu vode«, francoski predsednik Hollande je sporazumu v tej fazi rekel ne, podobno mnenje je podal tudi minister Židan, ki je ocenil da sporazum »niti slučajno še ni v takšni obliki«, da bi bil sprejemljiv. Vlada pa je sklenila da še naprej podpira pogajanja o sklenitvi »ambicioznega in uravnoteženega sporazuma« ter dodala, da ne bo pristala na »nikakršno znižanje standardov v Evropski uniji«. Glede na navedbe pogajalcev, da se bodo »trdi orehi trli« v finalnih etapah pogajanj lahko z veliko gotovostjo napovemo, da bo nesprejemljivost sporazuma naraščala premo-sorazmerno s številom pogajalskih »rund« ali po domače trajanjem pogajanj.

Besedila, ki jih je objavil Greenpeace so razkrila preveč zaskrbljujočih dejstev, da bi jih lahko povzeli v tem uvodniku. Morda še najbolj zaskrbljujoča novica, ki jo lahko razberemo iz »leaka« prihaja na področju »regulativnega sodelovanja«. Gre za zelo tehnično in dolgočasno zadevo, ki pa bo imela (oz. že ima) pomemben vpliv na vseh področjih našega vsakdana, saj v osnovi govori o tem kako bomo pisali zakonodajo in s kom se bomo glede tega posvetovali. ZDA in tamkajšnja podjetja bi kaj lahko postala 29. članica EU, saj bi na podlagi podanih predlogov za sporazum TTIP pridobile pravico komentiranja in so-oblikovanja bodoče zakonodaje v EU. Preko sporazuma TTIP želijo ZDA v EU izvoziti njihov zakonodajni model, ki se v teoriji morda zdi privlačen, a je v praksi privedel do obilice sivih las med regulatorji, predvsem pa je neuspešen v nadzorovanju in reguliranju izdelkov in snovi, ki so nevarni za zdravje ali okolje. Na nevarnosti teh predlogov so nemudoma opozorili v Zvezi potrošnikov Slovenije in evropski potrošniški organizaciji BEUC, prijateljsko opozorilo pa je prišlo tudi iz druge strani Atlantika, iz organizacije Public Citizen. Ta pravila bi bila zapisana v poglavju o »horizontalnem regulativnem sodelovanju« in kot gre sklepati iz objavljenih dokumentov, Evropska komisija temu ne nasprotuje pretirano – pogledi so pač »komplementarni« ko gre za to področje.

Toda sporazum TTIP v tem trenutku ni tako pomemben. Voditelji EU bodo jeseni, predvidoma v septembru in oktobru potrjevali na las podoben sporazum med EU in Kanado, ki ga označuje kratica CETA. In tudi ta sporazum vsebuje kopico slabih pravil, ki bodo omejevali pravico držav do pisanja zakonodaje v javnem interesu. Tudi ta sporazum vsebuje mehanizem, ki korporacijam omogoča da tožijo države na nekakšnih pol-zasebnih sodiščih, varovanje okolja ali javnega zdravja pa bo postalo misija nemogoče. In trend naraščajočega števila korporativnih tožb zoper države, ki smo mu priča v zadnjih letih bo dobil dodaten zalet.

Vlada je v tem primeru sprejela hvalevredno stališče, mehanizem ICS po njenem mnenju ni sprejemljiv, njegova vključitev v sporazuma CETA in TTIP pa nepotrebna. Ali to pomeni, da bo Slovenija jeseni glasovala proti sporazumu CETA? Razlogov za takšno odločitev je vsekakor več kot dovolj.

Op –ed (opposite to editorial)

Eva Izquierdo in Živa Kavka Gobbo: Nepravične trgovinske prakse v Evropski Uniji

Razprava o nepravičnih trgovinskih praksah se je na ravni EU začela s komunikacijo Evropske komisije, s študijo A better functioning food supply chain in Europe (2009). Razlog za začetek procesa je bilo veliko nihanje cen hrane vzdolž celotne prehranske verige v letu 2007. V istem letu je Evropska komisija začela intenzivneje spremljati cene na prehranskem trgu.

Več

Čez dve leti (2009) je predstavila rezultate v omenjeni študiji. Rezultati so pokazali, da prehranske verige delujejo slabo. Pomanjkanje transparentnosti, neenakost pogajalskih pozicij zaradi neenakopravnih razmerij moči ter proti-konkurenčne prakse, so privedli do izkrivljanja trga z negativnimi učinki na konkurenčnost celotne prehranske verige. Poleg tega je rigidnost cen negativno vplivala na zmožnost prilagajanja in na potencial za inovativnost celotne industrije vzdolž dobavne verige.

Evropska komisija je pozvala visoko skupino za konkurenčnost agroživilske industrije k predstavitvi predlogov za izboljšave področnih politik, ki bi prispevale k boljšem delovanju prehranskih dobavnih verig. Evropska komisija je predloge skupine podprla. Predlagala je preoblikovanje skupine v Forum na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano. Forum naj bi sledil procesom in podajal nasvete za implementacijo priporočil.

Po nadaljnih analizah in komunikaciji z Evropskim parlamentom Evropska komisija ni predlagala normativnih okvirov na ravni EU. Ocenili so, da je bolj učinkovito spodbujanje deležnikov ter držav članice k obravnavi nepoštenih trgovinskih praks na primeren in proporcionalen način, glede na nacionalne okoliščine in dobre prakse. Poleg tega pa je komisija začela spodbujati udeležence v verigi preskrbe s hrano k vključitvi in sodelovanju v Pobudi za verigo preskrbe s hrano (Supply Chain initiative).

Pobuda za verigo preskrbe s hrano je začela s svojim delovanjem v letu 2013. V njej je sodelovalo 8 združenj na ravni EU, ki predstavljajo prehransko industrijo in industrijo pijač. To je prostovoljna shema, katere cilj je promocija poštenih poslovnih praks kot osnove za sklepanje poslov v verigah preskrbe s hrano. Cilj naj bi bil sprememba poslovne kulture skozi zaveze podpisnikov k poštenim poslovnim praksam v kombinaciji z nekaterimi ukrepi vključevanja omenjenih principov v vsakodnevno poslovanje podjetij.

Kljub temu da so principi Pobude za preskrbo s hrano dobri, obžalujemo, da se strategija Evropske komisije za izkoreninjenje nepravičnih poslovnih praks naslanja na prostovoljno shemo. Pobuda za verigo preskrbe s hrano se je izkazala kot neučinkovita pri dejanskem naslavljanju nepoštenih poslovnih praks tudi zaradi prostovoljne narave. Poleg tega ocenjujemo predvideni način reševanja sporov kot neprimeren. Obstajata dva načina za reševanje sporov: individualne in skupinske pritožbe. Noben način ne odstranjuje “faktorja strahu” šibkejšega člena na zadovoljiv način. Sedaj so namreč tisti, ki so žrtve nepoštenih trgovinskih praks, poimensko izpostavljeni. Žrtve takih praks pa so praviloma manjši dobavitelji. Skupinske pritožbe pa se lahko vlaga zgolj v državah, kjer obstaja nacionalni organ, povezan s Pobudo. Tako v državah, kjer takega organa ni, skupinske pritožbe niso mogoče.

Tako kot se reševanje sporov izvaja sedaj Pobuda je sicer bila uspešna pri zbiranju številnih podpisov prostovoljnega dogovora s strani podjetij, a število rešenih sporov v 4 mesecih (kar je eno izmed indikatorjev uspeha, ki si ga je pobuda določila sama) ostaja zelo nizko. Pobuda je sicer dobra pri spodbujanju poštenih poslovnih praks, vendar neučinkovita pri naslavljanju nepoštenih trgovinskih praks. Kot primer naj navedemo trgovsko verigo Tesco, ki je bila prva podpisnica Pobude in kateri so dokazali kršitve prostovoljnih etičnih kodeksov in zavez ter tudi uvedli sankcije.

Na nacionalnem nivoju so države članice sramežljivo začele vzpostavljati zakonodajo, ki naslavlja problem nepoštenih trgovinskih praks. Pristopi so zelo različni. Nekatere države članice so vpeljale specifično zakonodajo, npr. na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Nemčija in Avstrija imata splošna zakoska določila, ki nalagajo ločeno obravnavo posamičnih primerov. Belgija in Nizozemska sta se odločili za prostovoljno nacionalno platformo, Danska, Švedska in Poljska pa nimajo ne zakonodaje ne prostovoljnih shem. Slovenija je v 2015 vzpostavila institucijo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter ga povezala z Agencijo za varstvo konkurence, ki obravnava primere nepoštenih poslovnih praks. Podlaga za pravno ukrepanje proti nepoštenim trgovskim praksam v verigi preskrbe s hrano je Zakon o kmetijstvu. Varuh je že posredoval nekatere primere nepoštenih trgovinskih praks v obravnavo Agenciji. Kako bo to delovalo v praksi še ne vemo, saj noben primer še ni bil presojan na sodišču.

V letu 2013 je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo k reviziji praktičnih učinkov prostovoljne iniciative. Komisija je odgovorila s dokumentom “Tackling unfair trading practices in the business-to-business food supply chain” (2014), ter obljubila, da bo poročilo objavil generalni direktorat za Notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (DG GROW) v letu 2015. Komisija je šla še dlje. Opravili so monitoring in ocenili napredek pri naslavljanju nepoštenih trgovinskih praks z evalvacijo (i) dejanskega učinka Pobude za preskrbo s hrano ter njenih nacionalnih platform, ter (ii) mehanizmov za naslavljanje problema nepoštenih trgovinskih praks, ki so jih vzpostavile države članice. Rezultati so predstavljeni v poročilu, ki je izšlo januarja 2016. S poročilom Evropska komisija žal ne spreminja stališča glede strategije naslavljanja nepoštenih trgovinskih praks – še vedno meni, da so dovolj prostovoljne sheme.

Medtem je bila v okviru evropskega parlamenta izvoljen Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov – IMCO. Odbor je bil zadolžen za pripravo odgovora na document Evropske komisije iz leta 2014. O poročilu Czesak bodo 8. Junija letos glasovali na plenarnem zasedanju v EP. V okviru projekta SupplyCha!nge so bili naši napori usmerjeni k doseganju čim bolj ambicioznih predlogov ter k prepričevanju manjših skupin v Evropskem parlamentu, da od komisije zahtevajo učinkovite mehanizme, ki bodo nepravične trgovinske prakse preprečevali in sankcionirali. Tak mehanizem bi lahko bila evropska mreža medsebojno priznanih nacionalnih teles, ki bi koordinirano delovala v smeri izkoreninjenja nepoštenih trgovinskih praks iz verige preskrbe s hrano.

Eva Izquierdo

Koordinatorica skupine za politike in raziskave pri projektu Supply Cha!nge,

European Environmental Bureau.

Živa Kavka Gobbo

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

12. maja smo se udeležili srečanja z vodstvom Inšpektorata RS za okolje in prostor pri varuhinji človekovih pravic.

Več

Na srečanju je glavna inšpektorica Dragica Hržica predstavila delo inšpektorata v preteklem letu. Inšpektorat je v letu 2015 prejel 7461 prijav, opravil 17155 pregledov, izdal 2735 ukrepov, uvedel 1604 prekrškovnih postopkov in izrekel za 1.083.890,76 EUR glob. Načrt dela inšpektorata za leto 2016 si lahko pogledate tukaj.

Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta 24. maja v Okoljskem centru v Ljubljani javno predstavila dve pobudi za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.

Procese, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko spremljate v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

Mednarodni seminar o železniškem potniškem prometu in kolesarjenju kot alternativi uporabi osebnemu avtomobilu

V sredo, 11. 5. 2016, se je malo pred 9 uro zjutraj iz vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane, na železniški postaji v Borovnici vsulo neobičajno veliko potnikov, tudi takih z (zložljivimi) kolesi.

Več

Med njimi so bili tudi nizozemski veleposlanik, poslanec DZ RS, visoki državni uradniki, predstavniki znanih nevladnih organizacij, novinarji in ostali. Odpravili so se na seminar Kolo in vlak, ki ga je soorganizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko. Na začetku so uvodni govorci predočili svoje poglede, dejstva in načrte. Nato smo prisluhnili strategiji in željam glede razvoja železniškega prometa, prvim korakom v pravo smer in dobrim praksam. Spoznali smo tudi dobre prakse iz tujine. Seminar smo zaključili z dvema delavnicama, ki sta obravnavali vsakodnevnega kolesarja in kolesarja turista v relaciji z vlakom. Seminar je tako zabeležil kar nekaj pozitivnih soočenj in glede na udeležbo predstavnikov političnega nivoja računamo, da je bil eden izmed spodbujevalcev v pozitivno smer razvoja potniškega železniškega prometa pri nas. Več…

Dve pobudi pred evropskim Zelenim tednom: »Ljubljana brez pesticidov« in taksa na pesticide

Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta 24. maja v Okoljskem centru v Ljubljani javno predstavila dve pobudi za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.

Več

Prva je poziv za priključitev Ljubljane, letošnje zelene prestolnice Evrope, evropskim mestom brez pesticidov v okviru pobude evropske mreže nevladnih organizacij PAN (Pesticide Action Network), katere član je tudi ITR.

Druga pa je poziv vladi oziroma pristojnim ministrstvom (kmetijstvo, finance, okolje, zdravje) za uvedbo takse na konvencionalne pesticide. Takšne takse je že uvedlo več evropskih držav, saj so se izkazale za eno najboljših orodij za zmanjšanje rabe zlasti najnevarnejših pesticidov. Več…

Mrežna delavnica: Osnove vizualne govorice

10. in 17. maja smo Info točko Okoljskega centra uporabili kot »prizorišče« razvijanja veščin v vizualnem komuniciranju. Na interaktivni delavnici smo spoznali pomen vizualne govorice, ki ima – tako kot pisana beseda – svoje tehnične zakonitosti.

Več

Iz aktivnosti članic

Na Vlado RS naslovili poziv, naj ne podpre sporazuma CETA

Sindikati in nevladne organizacije so 12. maja na Vlado RS naslovili skupen poziv in stališče glede sporazuma med EU in Kanado, znanega pod kratico CETA. Poziv so poslali dan pred zasedanjem Sveta EU v sestavi trgovinskih ministrov (13. maja 2016), na katerem bodo razpravljali o sporazumu CETA s »pogledom na njegovo potrjevanje v oktobru«. Vlado in ministra za gospodarski razvoj so ponovno opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum CETA in izrazili podporo stališčem ministra Počivalška, da sporazuma CETA Slovenija ne more podpreti. Več…

Krožno gospodarstvo za telebane

Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi - zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo! Več…

Zelena luč: Pot v zeleno Ljubljano preko prostorov sodelovanja in povezanih skupnosti?

16. maja je v Pritličju potekala v sodelovanju z Greenpeace Slovenije in Inštitutom za politike prostora razprava v okviru cikla Zelena luč. Kakšna bo podoba mest v prihodnosti? Bodo to zgolj tehnološko dovršeni, enolični in prazni prostori individualnega ali pa trend suburbanizacije lahko ustavi ustvarjanje prostorov sodelovanja in povezanih skupnosti? So to edine perspektive za družbeno pravičnejši in trajnostni urban razvoj ali je rešitev kje drugje? Posnetek razprave je dostopen tukaj.

Novice iz svetovne Energetske [R]evolucije

Nova mesečna izdaja Novic iz svetovne Energetske [R]evolucije Greenpeace Slovenije je dosegljiva tukaj.

Posvet »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«

18. maja je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potakala okrogla miza »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«. Študentje Pravne fakultete v Ljubljani, ki sodelujejo v letošnji Okoljski pravni kliniki, so predstavili svoje ugotovitve glede problematike sobivanja z velikimi zvermi, ki vplivajo na odločitve glede ravnanja z njimi. Posebno pozornost so namenili IZUMIRANJU RISA, glede katerega bi država v skladu z mednarodnimi, EU in nacionalnimi predpisi, morala izvesti številne ukrepe.

Izšli so Vozni redi v Alpah 2016

V okviru Dneva Alpske konvencije je konec maja izšla že osma knjižica Vozni redi v Alpah, ki vsebuje 48 linij avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in čez mejo.

Več

Projekt se lahko poleg vsebinskega vidika, ki spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, pohvali tudi s tem, da združuje interes 21 različnih partnerjev (CIPRA Slovenija, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Slovenska turistična organizacija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Kärnten Bus, lokalne turistične organizacije Bled, Bohinj, Bovec, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Maribor, Preddvor, Slovenj Gradec, Solčavsko, Sotočje in Tržič).

Knjižica v slovenski in angleški verziji je na voljo pri vseh partnerskih organizacijah, poleg tega pa tudi v elektronski obliki na spletnih straneh CIPRE Slovenija ter vseh partnerjev. Dostopna je tudi preko QR kode. Več…

Otroci v šolo s pešbusom in bicivlakom

13. maj se je z dogodkom za medije na OŠ Koseze končala zadnja pilotna izvedba spremljanih poti v šolo v okviru programa Zdrav šolar. Novinarji so se lahko pridružili skupinam otrok in njihovim spremljevalcem ter se na lastne oči prepričali, da sta Pešbus in Bicivlak zabavni, varni, predvsem pa zdravi poti v šolo.

Več

Cilj akcije je, da bi otroci vsak dan naredili nekaj za svoje zdravje, zanemariti pa ne gre tudi številnih koristi za okolje in starše, ki zjutraj niso več obremenjeni z razvažanjem in gnečo na cestah.

Bicivlak in Pešbus potekata v okviru programa Zdrav šolar, ki ga ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje RS izvajajo društvo Focus, Inštitut za politike prostora – IPoP, društvo Gekolina, Ljubljanska kolesarska mreža, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Eko-Humanitatis, Studio 12 in Mariborska kolesarska mreža. Več…

Novičnik s področja globalnega učenja za učitelje

V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev! je izšel prvi Novičnik s področja globalnega učenja za učitelje. Mesečni novičnik bo šolnike obveščal o novicah s področja globalnega učenja. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Ta prispevek sodi v serijo prispevkov, ki bodo objavljeni v mesečnih novicah mreže Plan B za Slovenijo, kasneje pa dostopni preko strani mreže Plan B za Slovenijo in so namenjeni prenosu znanja o pravni ureditvi varstva okolja, tako na mednarodni, EU in nacionalni ravni ter možnostih varovanja, ki jih ta nudi posameznikom in nevladnim organizacijam.

Mednarodnopravno varstvo okolja

Mednarodna skupnost je postala zaskrbljena zaradi stanja okolja pozno. Kot začetek mednarodnega varstva okolja štejemo konferenco Združenih narodov leta 1972 v Stocholmu, na kateri je bila sprejeta Deklaracija združenih narodov o človekovem okolju (Declaration of the United Nations Conference on the Human Environment) - Stocholmska deklaracija.

Več

Bistvo deklaracije je dogovor o nameri, da se oblikujejo skupni zgledi in principi, ki bodo navdihnili in vodili ljudi celega sveta pri zaščiti okolja. Istega leta je bila na zasedanji Generalne skupščine Združenih narodov sprejeta deklaracija World Charter for Nature, ki izpostavlja, da je človeštvo del narave in da je življenje ljudi odvisno od naravnega sistema, ki zagotavlja energijo in hranila. Opozarja, da ima civilizacija korenine v naravi in zgolj življenje v harmoniji z naravo človeku omogoča najboljše možnosti za razvoj kreativnosti, počitek in rekreacijo.

Leta 1992 pa je v Riu de Janeiru pod okriljem Združenih narodov potekalo (do tedaj največje) svetovno srečanje o okolju in razvoju, na katerem so bili sprejeti Deklaracija konference Združenih narodov o okolju in razvoju – Rio deklaracija (Rio Declaration on Environment and Development, Agenda 21), Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Konvencija o biološki raznovrstnosti. Najpomembnejši cilj Rio deklaracije je vpeljevanje novega in pravičnega globalnega partnerstva za trajnostni razvoj, skozi ustvarjanje novih nivojev sodelovanja med državami, ključnimi družbenimi sektorji in ljudmi, s pomočjo mednarodnih sporazumov, ki spoštujejo interese vseh in ščitijo integriteto globalnega okoljskega in razvojnega sistema. Na podlagi Rio deklaracije so ZN ustanovili tudi Komisijo za trajnostni razvoj, ki je z delom pričela 1995. Njena naloga je bila implementacija ciljev zastavljenih na konferenci v Riu na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Rio deklaracija je sestavljena iz 27 načel in 109 smernic, ki naj bi služile kot vodilo pri obravnavanju okolja in razvoja. Številka 21 predstavlja 21. stoletje, v katerem naj bi začeli skrbeti tudi za okolje in se trudili zmanjšati vplive nanj.

Po letu 1992 je bilo veliko prizadevanj usmerjenih v podnebne spremembe, saj so te globalni vplivni dejavnik na okolje, ekosisteme in s tem življenje. Leta 2002, 10 let po konferenci v Riu, je bila ponovno svetovna konferenca o okolju v Johannesburgu, kjer je bila sprejeta Dklaracija o trajnostnem razvoju (Johannesburg Declaration on Sustainable Development). Leta 2007 je bil sprejet Akcijski načrt z Balija (The Bali Roadmap), leta 2009 Dogovor iz Kopenhagna (The Copenhagen accord), leta 2010 so bili sprejeti Dogovori iz Cancuna (Cancun Agreements). Po 20 letih od sprejema Rio deklaracije je bila leta 2012 v Riu de Janeiru ponovno konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju. Sledila so srečanja na temo podnebnih sprememb (Varšava 2013, New York 2014, Pariz 2015).

Ključne za mednarodno okoljsko pravo so mednarodne pogodbe ali konvencije. V nasprotju z deklaracijami, ki niso zavezujoče, so mednarodne pogodbe pravno zavezujoče, ko država pristopi k njim – jih ratificira. V Sloveniji se konvencije ratificirajo z zakonom, ki ga sprejme državni zbor ter objavijo v Uradnem listu. Mednarodne pogodbe ali konvencije so v hierarhiji najvišji pravni akti, to mesto pa jim zagotavlja Ustava RS. Tako 8. člen določa: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« Zato se vsebina mednarodnih pogodb uveljavlja pred nacionalnimi sodišči, posamezne pogodbe pa imajo lahko tudi določene mehanizme nadzora izvajanja konvencije. V prihodnjih prispevkih bodo predstavljene najpomembnejše mednarodne konvencije za varstvo okolja, ki jih je Slovenija ratificirala.

Spremembe Zakon o varstvu okolja že veljajo

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1 I) je začel veljati 10.5.2016. Zakon med drugim prinaša pomembne spremembe, ki bodo verjetno tekom izvajanja povzročale precej težav. Ministrstvo je sicer že podalo obširno pojasnilo.

Več

Pojasnilo se večinoma giblje okoli dveh spornih novosti zakona, ki pa po našem mnenju zmanjšujejo nivo varstva okolja v Sloveniji:

1. Ukinitev veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj – ta sedaj nimajo omejitve veljavnosti. Sprememba je prišla v času, ko bi morala IPPC napravam prenehalo dovoljenje zaradi poteka časa. Po prej veljavnem 79. členu, ki je določal, da okoljevarstveno dovoljenje preneha veljati s pretekom časa, za katerega je bilo podeljeno. Po 3. odstavku 69. člena se okoljevarstveno dovoljenje izda za obdobje desetih let. Oba člena sta se v celoti spremenila, tako da navedenih določil ne vsebujeta več. Ministrstvo utemeljuje spremembo s tem, da večina naprav skoraj vsako leto zaprosi za spremembo dovoljenja. Vendar pa menimo, da ta argument ne zdrži, saj tedaj ARSO ne gleda celotnega dovoljenja temveč se je tudi postopkovno dolžno osredotočati na dovoljenost predlagane spremembe. Po 4. odstavku prej veljavnega 69. člena se lahko okoljevarstveno dovoljenje podaljša, če naprava ob izteku njegove veljavnosti izpolnjuje pogoje, pod katerimi se okoljevarstveno dovoljenje podeljuje. To določilo, ki ga tudi ni več, je tako terjalo preveritev izpolnjevanja pogojev, kot če bi se podeljevalo na novo.

2. Določanje manj strogih mejnih vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi zaključkov o najboljših možnih tehnologijah (BAT) – 10., 11. in 12. odstavek 74. člena in 14. odstavek 77. člena: kljub nasprotovanju nevladnih organizacij je bil s spremembo v zakon preneseno določilo 15 (4) člena Direktive o industrijskih emisijah, čeprav je bila to možnost in ne obveznost, na podlagi 193. Člena bi lahko država po 195. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko določala strožji varstveni režim. Nižje vrednosti emisij od zaključkov BAT se lahko določijo, če: to ne povzroči znatnega onesnaženja in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote (pri čemer ta mejna vrednost ne sme presegati mejnih vrednosti emisij, predpisanih na podlagi 17. člena ZVO-1) IN če je iz ocene upravljalca naprave razvidno, da bi doseganje ravni emisij v skladu z zaključki BAT povzročilo temu nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje. Manj strogih mejnih vrednosti pa ni mogoče določi na degradiranih območjih in če bi bilo ogroženo doseganje standardov kakovosti okolja. Za take popustke bodo lahko zahtevali upravljalci novih naprav pa tudi upravljalci starih naprav (sprememba dovoljenja – 77. člen), pri tem pa ni aktualnega poročila o stanju okolja (zadnje iz leta 2009), zaradi tega tudi ne bo mogoče ugotavljati »znatnega onesnaženja in visoke ravni varstva okolja«, prav tako pa tudi ni izdelanih kriterijev za odločanje o »nesorazmerno višjih stroških« upravljalca. Kljub dejansko več degradiranim območjem v Sloveniji, je kot degradirano območje priznana samo Mežiška dolina.

Evropska komisija že drugo obrazloženo mnenje Sloveniji glede odlagališč odpadkov

Evropska komisija zahteva, da Slovenija uskladi obstoječa odlagališča Direktivo 1999/31/ES, saj morajo biti odlagališča zgolj zadnja možnost in morajo izpolnjevati pogoje, da se v čim večji meri izpolnijo vplivu na zdravje ljudi in okolje. Slovenija je obljubila, da bo do leta 2009 zagotovila izboljšave. Kljub napredku in dejstvu, da je Slovenija postala evropski prvak v recikliranju, je še vedno 35 odlagališč v stanju kršitve navedene direktive. Če Slovenija ne bo uredila zadev v dveh mesecih, bo lahko zadeva predana Evropskemu sodišču.

Vlada je sprejela:

na 87. Redni seji dne 12.5.2016 Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016 – 2026
na 88. seji dne 19.5.2016 Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017

Vlada Velike Britanije zgubila primer glede onesnaženja zraka

http://www.theguardian.com/environment/2016/may/11/uk-government-spent-105000-in-legal-fees-on-lost-air-pollution-case

Velika Britanija ni uspela uskladiti svoje zakonodaje s pravili EU glede kakovosti zraka, zato je organizacije ClientEarth tožila ministrstvo zaradi opustitve njegove zakonite dolžnosti, da pripravi nove načrte o kakovosti zraka, da se ustavi onesnaževanje na zakonsko dovoljeno meje v najkrajšem času.

Vabilo na tretjo mednarodno okoljsko konferenco v Ljubljani

Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo 9. in 10.6.2016 potekala tretja mednarodna okoljska konferenca Contemporary Challenges of International Environmental Law z naslovom GREENING THE URBAN LIVING. K udeležbi so posebej in z nižjo kotizacijo vabljene tudi nevladne organizacije.

Kohezijski kotiček

Javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za leti 2016 in 2017

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis, katerega vrednost je 350.000 EUR in na katerega se lahko prijavijo nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove). MOP želi z razpisom spodbujati vsebine, ki se nanašajo na trajnostni razvoj na področju varstva okolja, predvsem spodbujanja prehoda na zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično družbo in gospodarstvo ter na ohranjanje narave. Rok za oddajo prijave je 10. junij do 12.00 ure. Več…

Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve v letu 2016

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis za sofinanciranje splošnih in strokovnih izobraževalno-ozaveščevalnih projektov promocije na področju prostorskega, urbanističnega in krajinskega načrtovanja in oblikovanja, urejanja in razvoja naselij ter zlasti mest ter arhitekture in graditve, katerega vrednost je 45.000 EUR. Rok za oddajo prijave je 3. junij do 12.00 ure. Več…

LIFE informativna dneva – Škocjanski zatok in Otočec

Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti organizira dve podrobnejši delavnici za pripravo projektnih prijav. Brezplačni delavnici sta namenjeni vsem, ki bi želeli pripraviti projekt za sofinanciranje iz programa LIFE. 8. junija se lahko udeležite delavnice v Škocjanskem zatoku in 9. junija na Otočcu.

Razpis programa LIFE za sofinanciranje projektov 2016

Evropska komisija je 19. maja objavila razpis programa LIFE za projekte za varovanje okolja in reševanje posledic podnebnih sprememb za leto 2016. Skupna vrednost razpisa je 337,5 mio evrov, od tega je skoraj 274 mio evrov namenjenih podprogramu za okolje in dobrih 63 mio evrov podprogramu za podnebne ukrepe. Več info na Razpisi.info in LIFE Programme.

Napovednik dogodkov

2. 6.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja

Društvo Focus sporoča, da si lahko od 2. junija naprej razstavo »Na zlomljenih krilih razvoja« ogledate v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.

4. 6.: Vrečka na vrečko za manj plastike

Ekologi brez meja bodo v soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na največji Ljubljanski tržnici opozarjali, da so plastične vrečke škodljive za okolje ter pokazali praktične in dobre alternative. Več…

5. 6.: Z vlakom na ogled slapu Šum in praznik harmonikarjev v Zg. Besnici

V okviru programa Podeželsko razvojno jedro (PRJ) vas v nedeljo, 5. junija, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi na živahen podeželsko-naravoslovni dogodek Z VLAKOM NA OGLED SLAPU ŠUM IN PRAZNIK HARMONIKARJEV V ZG.BESNICI. Več…

6. 6.: Okrogla miza: Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji

Društvo Dinaricum vas vabi na okroglo mizo z naslovom Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji, ki bo v ponedeljek, 6. junija 2016, ob 9.00 v Državnem svetu Republike Slovenije. Več...

9. in 10. 6.: Tretja mednarodna okoljska konferenca v Ljubljani

Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo 9. in 10.6.2016 potekala tretja mednarodna okoljska konferenca Contemporary Challenges of International Environmental Law z naslovom GREENING THE URBAN LIVING.

17. 6.: Konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij vas vabijo na nacionalno konferenco Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala v petek, 17. junija 2016 od 9. do 13. ure v hotelu Lev v Ljubljani. Več…

29. 6.: Izmenjava oblačil

Ekologi brez meja vas v sredo, 29. junij, med 17.00 - 19.00 uro vabijo na poletno izmenjavo oblačil na Waldorfski šoli v Ljubljani. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 68, april 2016

Uvodnik

Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp: Vozi me vlak v daljave…

Že leta 1996 so nastale prvi študije o upravičenosti povečanja kapacitet enotirne proge Divača – Koper, zdaj pa je napočil čas za uresničitev drugega tira omenjene železniške povezave. Država je ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo bedelo nad pripravo projekta, iskanjem vlagateljev in tudi gradnjo železniške proge, izdano pa je bilo tudi gradbeno dovoljenje. Govori o koncesijah, o vrednosti projekta in vlagateljih so teme, ki se pojavljajo v medijih. Bolj malo pa zasledimo vprašanj o vlogi drugega tira za razvoj potniškega prometa. Drugi tir ne bi smel biti namenjen le tovornemu prometu, ampak jasno tudi potniškemu, ki je na relaciji Ljubljana - Koper verjetno na najnižji točki po drugi svetovni vojni.

Več

Približno 60 % tovora Luke Koper danes luko zapusti s pomočjo železnice, preostanek pa gre po cesti. Ob dejstvu, da je obstoječa proga zelo blizu zgornjih zmogljivosti in ob načrtih Luke Koper, da obseg pretovora še naprej povečuje, je jasno, da se bo tovorna obremenitev avtoceste še stopnjevala. Če se bo pretovor v Luki Koper povečeval, drugega tira pa ne bo, bo primorska avtocesta prej ali slej preobremenjena, potrebna dodatne prenove, mnogi menijo, da celo širitve, sicer bodo nesreče, zastoji, povečano onesnaževanje ter povečani zunanji stroški prometa postalo na tej cesti nekaj običajnega.

Hkrati je tovorni promet, predvsem iz Luke Koper, ključni prihodek Slovenskih železnic, ki omogoča preživetje in razvoj celotnega železniškega sistema. Z uspešnim poslovanjem tovornega prometa se zmanjšuje tudi potreba po subvencioniranju železniškega potniškega prometa, ki spada med javne storitve v okviru javnega potniškega prometa.

Velja izpostaviti še eno dejstvo, in sicer da se je projekt v obdobju petih let močno podražil - sedaj je dvakrat dražji (ocenjen je na 1,4 mlr. EUR, leta 2007 pa je bil ocenjen na 700 mio EUR). Celotna trasa je dolga 27 kilometrov, zaradi reliefne razgibanosti območja pa poteka skozi osem predorov, dva viadukta, dva mostova in eno galerijo.

Vemo, da bo drugi železniški tir Divača – Koper primarno zgrajen za tovorni promet, neposredno torej za prihodnost razvoja Luke Koper in gospodarstva v širšem območju. A hkrati ne smemo dovoliti, da se vidike javnega potniškega prometa zanemarja tudi v fazah prenove prometne infrastrukture, saj na ta način predvidimo nadaljnji razvoj in obliko prometa na omenjenem odseku železniške proge. Poudarjamo, da gre pri tem za javni promet med dvema pomembnima slovenskima gospodarskima regijama in med Koprom ter osrednjo Slovenijo.

Skrb za ukinitev potniškega prometa se pojavlja tudi ob predlogih, ki obravnavajo zmanjšanje stroškov gradnje II. tira tako, da predlagajo ukinitev evakuacijske cevi ter s tem možnosti, da bi po 2. tiru vozili potniški vlaki. To se na vsak način ne sme zgoditi, saj bo tako Slovenija izgubila možnost razvoja potniškega prometa, ki je danes nefunkcionalen in zastarel. Razvoj potniškega prometa, natančneje somodalnosti vlaka in kolesa, bo Koalicija za trajnostno prometno politiko obravnavala na seminarju 11.5. v Borovnici. V luči dogodkov okoli drugega tira in nakupa novih vlakovnih kompozicij pa bomo obenem poudarili pomen potniškega prometa na splošno.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Mreža Plan B za Slovenijo se je v okviru Konzorcija vsebinskih mrež udeležila srečanja na SVRK na temo možnosti vključevanja vsebinskih mrež v pripravo Strategije razvoja Slovenije do leta 2030.

Več

V sodelovanju z mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, Mrežo Preventivna Platforma, Mrežo NVO varujejo naše zdravje, Mreža 25x25 in Mladinskim svetom Slovenije smo javno podprli predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja pri uvedbi "tobačnega sklada".

S sporočilom za javnost smo se odzvali na stališče vlade glede sprememb evropskih direktiv o odpadkih.

V okviru Koalicije za višjo ambicijo smo dan pred podpisom Pariškega dogovora, na svetovni dan Zemlje, voditelje EU pozvali k okrepitvi podnebnega ukrepanja.

Procese, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko spremljate v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

Nacionalna konferenca o strategiji razvoja NVO in prostovoljstva 2016 - 2020

11. aprila je v organizaciji CNVOS in Ministrstva za javno upravo v Ljubljani potekala nacionalna konferenca nevladnih organizacij z naslovom Zaključni koraki do Strategije razvoja NVO in prostovoljstva, na kateri je bil predstavljen osnutek strategije. Konference se je v imenu mreže Plan B za Slovenijo udeležila koordinatorka mreže, ki je na nekatere v osnutku strategije predlagane ukrepe podala tudi komentarje oz. predloge. Več o konferenci si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za javno upravo tukaj in na spletni strani CNVOS tukaj.

Koalicija za višjo ambicijo je pred podpisom Pariškega dogovora v New Yorku voditelje pozvala k okrepitvi podnebnega ukrepanja

Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je 176 voditeljev držav podpisalo Pariški sporazum, s katerim so se države zavezale k omejitvi dviga temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja. Dan pred podpisom sporazuma je široka koalicija podjetij, sindikatov, mest in civilno-družbenih organizacij, v kateri je tudi mreža Plan B za Slovenijo, voditelje EU pozvala k spoštovanju Pariškega dogovora in zagotavljanju skladnosti med cilji dogovora in evropskimi podnebnimi cilji. Več…

Šest mrež in preko 150 NVO podprlo predsednika Vlade in "tobačni sklad"

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Mreža Preventivna Platforma, Mreža NVO varujejo naše zdravje, Mreža 25x25, mreža Plan B za Slovenijo in Mladinski svet Slovenije so skupaj s preko 150 nevladnimi organizacijami iz Slovenije 20. aprila javno podprle predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja pri uvedbi "tobačnega sklada" in ga javno zaprosile za srečanje v zvezi s tem. Več…

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

Koalicija za trajnostno prometno politiko

Znotraj te skupine se je z nekaj zunanjimi člani oblikoval konzorcij za pripravo celostnih prometnih strategij (CPS), ki je v času oddal kar nekaj prijav za izdelavo CPS. Že kmalu po novem letu smo se lotili posveta na temo multimodalnosti v povezavi z železnico, ki bo 11. maja v Borovnici z bogato mednarodno udeležbo govorcev in strokovnjakov, udeležbo pa so potrdili tudi predstavniki Ministrstva za infrastrukuro.

Več

Konec marca smo opravili tudi sestanek na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je z okrepljeno ekipo sodelavcev s strani ministrstva vodil državni sekretar na MzI g. Klemen Grebenšek. Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje na področju vključevanja NVO v pripravo prometnih politik in ozaveščanja, predstavniki KTPP pa smo ministrstvu obljubili podporo pri temah promocije trajnostne mobilnost v vseh sferah slovenske družbe.

Iz aktivnosti članic

Vitra zmagovalka spletnega izbora energetskih nagrad 2016 v kategoriji Promocijski projekt URE/OVE

19. aprila so na konferenci 18. Dnevi energetikov podelili tudi energetske nagrade, ki jih že tradicionalno podeljuje časnik Finance. Letos sta se med finaliste v kategoriji Promocijski projekt URE/OVE 2016 prebili kar dve članici mreže - Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj s projektom Slovenija znižuje CO2: dobre prakse in VITRA Center za uravnotežen razvoj s projektom Nacionalna Energetska Pot Slovenija. V omenjeni kategoriji je članicama mreže med finalisti družbo delala še družba Goodyear Dunlop Sava Tires, ki je izpeljala okoljski osveščevalni projekt Pozor(!)ni za okolje. Le ta je po izboru strokovne komisije prejel posebno priznanje v kategoriji. Bralci so za najboljši projekt izbrali projekt Vitre, ki je kot zmagovalka spletnega izbora prav tako prejela posebno priznanje. Več…

Srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest

21. in 22. aprila je ob Dnevu Zemlje v Ljubljani, v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, potekalo redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Zero Waste ni zgolj preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje. Preprečevanje nastajanja odpadkov je eden ključnih elementov strategije, saj prinaša številne pozitivne učinke: lokalna delovna mesta, inovativne rešitve, povezovanje različnih deležnikov in nenazadnje velik prispevek k manjši porabi energije in zniževanju emisij toplogrednih plinov.

Kdo so bili gostje srečanja in kaj so povedali ter glavne poudarke srečanja si lahko preberete tukaj.

Posvet: TTIP in CETA: kritike z druge strani Atlantika

22. aprila je v Državnem svetu potekal posvet o sporazumih TTIP in CETA, kjer smo lahko prisluhnili Max Banku (Lobbycontrol), Maude Barlow (predsednici organizacije Council of Canadians) ter Sharon Treat (nekdanji zakonodajalki države Maine, članici medvladnega posvetovalnega odbora pri ameriškem oddelku za trgovino). Osrednja tema posveta so bili vplivi sporazumov TTIP in CETA na zakonodajo in standarde v prehrani, varovanju okolja in potrošnika ter bodoči vlogi in suverenosti držav podpisnic v zakonodajnih postopkih. Posvet je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Več…

30. obletnica jedrske nesreče v Černobilu

26. aprila poteka 30 let od jedrske nesreče v Černobilu. Posledice nesreče so še vedno vidne, hkrati pa skrb zbuja še 15 dotrajanih reaktorjev, ki v Ukrajini še obratujejo. Več info o nesreči in rabi jedrske energije v Ukrajini na spletni strani društva Focus.

19. aprila je v Poligonu potekalo srečanje pod naslovom Brazgotine jedrske nesreče v Černobilu – 30 let kasneje, na katerem sta društvo Focus in Greenpeace predstavila zadnje ugotovitve o tem, kakšne posledice je černobilska nesreča pustila na okolju in vsakdanjem življenju ljudi.

Preberite si tudi blog zapis Jedrski reaktorji v Ukrajini 30 let po Černobilu še vedno vzbujajo skrb.

Problemska konferenca o naročanju ekoloških živil

12. aprila se je na FURSu v Ljubljani odvila druga nacionalna konferenca v okviru projekta GPP2020 (Javno naročanje za nizkoogljično gospodarstvo), tokrat na temo naročanja ekoloških živil. Konference, v organizaciji Umanotere, Slovenske fundacija za trajnostni razvoj v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Mestno občino Ljubljana v okviru Zelene prestolnice Evrope 2016, se je udeležilo več kot 80 javnih naročnikov, ponudnikov, odločevalcev ter drugih deležnikov. Več…

Komu služijo banane?

20. aprila, na svetovni dan banan, sta društvo Focus in Zadruga Buna z akcijo Komu služijo banane? začela s kampanjo Sadje naj bo pravično!, ki bo razkrila od kod prihaja (tropsko) sadje, kako pride do nas in kaj doživi na svoji poti. Kampanja nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja. Kampanja poziva tudi EU, vlade in širšo prehrambeno industrijo, da ponovno vzpostavijo pogoje, v katerih pridelovalcem ne bodo kršene človekove in delavske pravice, okolje pa ne bo trpelo nevzdržnega pritiska zaradi onesnaževanja.

Ker so banane tisto sadje, ki ga takoj za jabolki v Evropi pojemo največ, so organizatorji kampanje z mimoidočimi na ljubljanski tržnici zarezali najprej v banano in razkrili, kam gredo sredstva od nakupa banane. Več…

Naj bo moja čokolada pravična in eko!

Društvo Focus vas vabi k podpisu peticije za pravično čokolado tudi v supermarketih. Medtem ko trgovske verige v Evropski Uniji s prodajo čokolad lastnih blagovnih znamk kujejo ogromne dobičke, živi večina kmetov in delavcev, ki obirajo in obdelujejo kakav, v veliki revščini. Običajna proizvodnja kakava je zaradi uporabe velikih količin nevarnih pesticidov uničujoča tudi za okolje. Več…

Usposabljanje za trajnostni razvoj za učitelje osnovnih in srednjih šol

21. aprila je v Rdeči dvorani Mestne občine Ljubljana potekalo brezplačno usposabljanje za trajnostni razvoj za učitelje osnovnih in srednjih šol ter druge izobraževalce. Usposabljanje je potekalo v okviru Umanoterinega projekta Usposabljanje izobraževalcev v letu Zelene prestolnice Evrope, ki odgovarja na izkazano potrebo izobraževalcev po razjasnitvi vseh dimenzij pojma trajnostni razvoj ter povezanih vsebin, kot so podnebne spremembe, zelena delovna mesta ipd. Namen usposabljanja je, da udeleženci spoznajo, ozavestijo in osvojijo koncept trajnostnega razvoja, lokalne in globalne vzroke ter posledice vsakodnevnega delovanja in rešitve, poleg tega pa da pridobijo znanja, kako to znanje v obliki delavnic izvajati s svojimi učenci. Več…

Usposabljanje mladih vzgojiteljev za počitniško delo na Debelm rtiču

1. aprila je na Debelem rtiču v Mladinskem zdravilišču in letovišču potekalo vsakoletno izobraževanje mladih vzgojiteljev prostovoljcev za poletje 2016. Na izobraževanje v organizaciji zavoda UMMI, zavod za izobraževanje Koper so prišli mladi iz vse Slovenije, ki so se odločili, da bodo delček prihajajočega poletja preživeli v družbi otrok. Zavod UMMI bo v času poletnih počitnic 2016 na Debelem rtiču izvajal počitniški program za letoviške otroke z različnimi naravoslovno-ustvarjalnimi delavnicami. Več…

Revolucija na vrtu - kako ustvariti vrt na katerem nikoli ne zmrzuje in na katerem boste celo zimo lahko pobirali svežo zelenjavo?

13. aprila je na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju potekalo predavanje Sanje Lončar Revolucija na vrtu - kako ustvariti vrt na katerem nikoli ne zmrzuje in na katerem boste celo zimo lahko pobirali svežo zelenjavo? Časi postajajo vse bolj negotovi, hrana vse manj kakovostna, zato postaja samooskrba iz dneva v dan vse bolj pomembna. Večina vrtičkarjev je bogato založena s svežo zelenjavo tekom poletja in jeseni, pozimi pa so vrtovi bolj ali manj goli. Na predavanju so udeleženci spoznali, kako lahko že to pomlad zastavijo vse skupaj malo drugače in tudi čez zimo uživajo v več kot 30 različnih vrstah sveže zelenjave. Predavanje je organiziral CTRP Kranj. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Pravna ureditev in postopki varstva okolja – uvod

S tem prispevkom začenjamo serijo prispevkov, ki bodo objavljeni v mesečnih novicah mreže Plan B, kasneje pa tudi zbrani na spletni strani mreže Plan B in so namenjeni prenosu znanja o pravni ureditvi varstva okolja, tako na mednarodni, EU in nacionalni ravni ter možnostih varovanja, ki jih ta nudi posameznikom in nevladnim organizacijam.

Sedmi okoljski akcijski načrt Evropske unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« v četrtem od devetih prednostnih ciljev načrta določa povečanje koristi okoljske zakonodaje Unije z izboljšanjem izvajanja. Stanje velike reguliranosti področja varstva okolja in številne kršitve narekujejo uvrstitev tega cilja tako visoko med okoljevarstvenimi prioritetami. Ureditev varstva okolja, tako na mednarodni, EU in nacionalni ravni je zelo kompleksna in obsežna, zato je znanje o ureditvi in njenem izvajanju potrebno razširjati tako, da bo lahko splošna in strokovna javnost razumela namen in koristi okoljske zakonodaje. Ta že danes določa številne pravice in možnosti varovanja zaščitenih dobrin okolja in narave, ki pa, ravno zaradi nepoznavanja, niso v celoti izkoriščene. Učinkovito pravno varstvo neke pravice je njen najpomembnejši del, saj brez ustreznega varstva pravica sama ne obstaja v celoti. Poznavanje okoljevarstvenih ureditev in z njimi prepletenih ureditev prostorskega načrtovanja je tako nujno tudi za nevladne organizacije s tega področja, saj so predvsem one tiste, ki v upravnih in sodnih postopkih zastopajo pravice narave, okolja, prostora, ki nimajo svojega glasu.

Dobro poznavanja ureditve tega področja je v okviru hitro spreminjajočih se družbenih razmer, ki se odvijajo tudi pod pritiskom podnebnih sprememb, terja na področju varstva okolja dobro podkovane pravnice in pravnike, saj so oni tisti, ki bodo oblikovali novo zakonodajo in prilagajali pravne sisteme v podporo spoštovanju narave in zemlje kot celote in varovanju njenega ravnovesja. Okoljevarstvo, ki je v središče svojega zanimanja postavilo zgolj človeka, se umika pred okoljevarstvom, ki v svojo zaščito prevzema naravo in zemljo kot celoto. Zaradi vzpostavljanja večjega spoštovana do narave in zemlje se ustaljena terminologij »varstva okolja«, ki je nekaj ločenega od nas, polni z zavedanjem, da gre za naravo, katere živi in neživi del ustvarjata življenje na zemlji. Človek je eden izmed izrazov tega življenja in zavest, da smo del povezanih ekosistemov zemlje, nam nalaga prevzem odgovornosti, da jih zaščitimo. Pravniki po svetu si že prizadevajo za uporabo obstoječega prava v tej luči, postavlja se vprašanje narave in njenih elementov kot nosilcev pravic, ekvadorski prebivalci so uspešno tožili naftno družbo Chevron, ki je povzročila ogromno škodo njihovemu deževnemu gozdu, v imenu otrok in prihodnjih generacij je v teku tožba zoper ZDA zaradi povzročitve podnebnih sprememb. V Sloveniji je v teku tožba zaradi zaščite volka pred odstrelom.

Spoštovanje do narave bo znova vzpostavilo harmonijo, v kateri je človek z naravo že živel. Oblikovanje take bodočnosti pa je za naše preživetje nujno in se že dogaja. Bolivija je leta 2010 sprejela Zakon o pravicah matere Zemlje, oblikovala se je globalna zveza za uveljavitev pravic narave (Global Alliance for Rights of Nature) , iniciativa Rights of Nature Europe si prizadeva za sprejem direktive EU o pravicah narave, v okviru Združenih narodov pa so po razglasitvi 22. aprila kot svetovnega dneva Zemlje v teku prizadevanja za sprejem Univerzalne deklaracije o pravicah matere Zemlje.

Posvet »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«

Tema letošnje pravne klinike za varstvo okolja, v kateri sodelujejo študentje Pravne fakultete v Ljubljani nadgrajuje pretekla delo študentov, usmerjeno v varstvo volka, tako da je letos predmet obravnave sobivanja vseh velikih zveri s človekom. To so medved, volk in ris, ki so vse zaščitene živali. Glede varstva volk je ustrezno varstvene ureditve v Sloveniji še v presoji pred Upravnim sodiščem. Izid tega postopka pa bo vplival tudi na varstveni režim za medveda, saj odstrel volka in medveda ureja isti pravilnik. Najbolj ogrožen ris, ki v Sloveniji izumira, zato so študentje več pozornosti namenili njegovemu mednarodnemu, EU in nacionalnemu varstvu, ter iz tega izhajajočih nujnih ukrepih države.

Napovednik dogodkov

5. 5.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja

Razstavo Na zlomljenih krilih razvoja društva Focus si do 5. maja še lahko ogledate v preddverju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, Koper. Več…

8. 5.: Dan doživetij narave na Bobovških jezercih

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas v nedeljo, 8. maja, vabi na spoznavanje skrivnosti narave na jezercih Bobovek. Več…

10. in 17. 5.: Mrežna delavnica – Osnove vizualne govorice

Mreža Plan B za Slovenijo vabi na delavnico, ki bo potekala dva dneva po štiri ure in je namenjena organizacijam, ki želijo svojim aktivnostim dodati tudi vizualno privlačnost. Več…

11. 5.: Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji

CIPRA Slovenija vabi na seminar in delavnico Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji, ki bo 11. maja v Gostilni Godec, Borovnica. Več…

11. 5.: Posvet »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«

PIC vabi na posvet, ki bo predvidoma 18.5.2016 ob 16.30 uri na Pravni fakulteti v Ljubljani. Več info še sledi na spletni strani mreže.

14. 5.: Odstranjevanje posledic žledu v Rakovem Škocjanu

DONDES, društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije napoveduje terensko akcijo odstranjevanja posledic žledu. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 67, marec 2016

Uvodnik

Erika Oblak, Ekologi brez meja: Kako napolniti kozarec, ki je že poln

Od decembra 2015 imamo na mizi sveženj o krožnem gospodarstvu. Čeprav je novi predlog obsežnejši, saj zdaj poudarja tudi področje pre-oblikovanja izdelkov in poslovnih sistemov ter urejanje trga sekundarnih surovin, pa smo na drugi strani izgubili ambiciozne cilje na področju recikliranja materialov in preprečevanja odpadne hrane ter odpadkov v morjih. A pomembno je, da je sveženj zdaj na mizi in da so se na ravni EU že pričela posvetovanja na različnih področjih: od proizvodnje, potrošnje, odpadkov, inovacij, investicij.

Več

In zakaj bi uspešen prehod moral biti zanimiv za Slovenijo? Zato, ker vse analize, ki so bile podlaga pripravi svežnja, kažejo, da predstavlja možnost gospodarskega razvoja in novih delovnih mest, obenem pa zmanjšuje pritiske na naše okolje. Ker imamo v Sloveniji nizko konkurenčnost, nizko dodano vrednost na zaposlenega in nizko snovno produktivnost. Slovenska podjetja so vpeta in odvisna od dogajanj na ravni evropskega in globalnega gospodarstva. Prehod v krožno gospodarstvo se že dogaja, evropska podjetja že spreminjajo svoje poslovne modele. In če jim slovenski dobavitelji ne bodo znali ali zmogli slediti, bodo seveda pristali med poraženci.

Pri prehodu v krožno gospodarstvo je bistveno sodelovanje vseh deležnikov in ravni družbe. Tako pri snovanju, kot pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Resda znamo ločeno zbirati odpadke, predvsem iz gospodinjstev, tako dobro, da se uvrščamo v evropski vrh. Ne znamo pa jih reciklirati, saj se zbrani materiali večinoma reciklirajo v tujini. Če že znamo zbirati in reciklirati plastenke, se ne vprašamo, ali bi bilo za pijače bolj smiselno uporabljati povratno embalažo in kavcije. Na Danskem osemkrat letno napolnijo 400 milijonov steklenic. Preden steklenico reciklirajo, jo v nekaj več kot štirih letih napolnijo 33-krat. Proizvajalci in prodajalci električne in elektronske opreme so ob koncu življenjske dobe zavezani za svoje naprave in aparate zagotoviti predpisane cilje usmerjanja v recikliranje. Ne razmišljamo pa o preprečevanju načrtovane zastarelosti, o nastajanju neodvisnih servisnih mrež, o nadomeščanju izdelkov s storitvami. Imamo zakonodajo o zelenih javnih naročilih, pa jo le redko uporabljamo. Trudimo se zmanjšati količine zavržene hrane iz trgovin in restavracij tako, da jo humanitarne organizacije usmerjajo do tistih, ki hrano potrebujejo. Ne znamo pa teh pobud povezati in jih podpreti. Še manj pa razmišljati o tem, da zaradi estetskih razlogov in kratkih odpovednih rokov trgovcev, velike količine popolnoma užitne hrane ostaja na poljih. Na globalni ravni imamo zalog fosforja v najboljšem primeru še za 200 let. Najbolj učinkovita metoda njegovega recikliranja je kompostiranje zavržene hrane, živalskega gnoja in blata čistilnih naprav. Nastajajoči program ravnanja z odpadki blata še vedno večinoma usmerja v sežig, namesto da bi razmišljali, kako zagotoviti dovolj kvaliteten vhodni material, da bi kompost lahko uporabljali v kmetijstvu. Slovenija je bogata z vodnimi viri in vlada obljublja pripravo ukrepov za zagotavljanje njihovega dobrega stanja in kvalitete. Obenem pa koncesije za vodne vire prevzemajo tuje korporacije. Vlada načrtuje povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji, ne razmišlja pa o ustvarjanju pogojev, ki bi zagotovili kaskadno rabo lesa.

Prehod v krožno gospodarstvo torej ni samo stvar podjetij in zakonodaje, zato je pred nami še veliko dela. Predvsem pa morata politika in gospodarstvo sprejeti dejstvo, da sodelovanje vseh deležnikov ter odprta javna razprava prinašata boljše rešitve in široko podporo pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Da se ne eni ne drugi tega ne zavedajo, pa kaže dejstvo, da so bili na javnem posvetovanju o tej temi v Državnem zboru prisotni zgolj trije poslanci. In da najvišji predstavniki gospodarskih združenj zatrjujejo, da v Sloveniji krožno gospodarstvo že imamo.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

29. marca se je Koalicija za trajnostno prometno politiko srečala z državnim sekretarjem Klemnom Grebenškom (Ministrstvo za infrastrukturo), kjer so govorili o sodelovanju na politikah trajnostne mobilnosti.

Več

V okviru Konzorcija vsebinskih mrež smo na SVRK naslovili pobudo za vključevanje vsebinskih mrež nevladnih organizacij v pripravo Vizije Slovenija 2050 in Strategije razvoja Slovenije do leta 2030.

Na posvetu »Prenova prostorske in gradbene zakonodaje«, ki ga je 24. marca v Državnem svetu organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor smo podali povzetek najpomembnejših pripomb mreže Plan B za Slovenijo.

Udeležili smo se delavnic, ki jih SVRK organizira po Sloveniji z namenom preverjanja osnutka vizije Slovenije do leta 2050.

Udeležili smo se tretjega javnega posveta v postopku priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije, na katerem je predstavnica mreže Plan B za Slovenijo izpostavila potrebnost vključitve spoštovanja do narave, blaginjo kot vrednoto pa postaviti v okvir gospodarske stabilnosti in manjše potrošnje.

Pred odločanjem Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1l) smo članom Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor posredovali pripombe mreže Plan B za Slovenijo, ki smo jih podali v času javne obravnave in odbor pozvali, da izpostavljenih sprememb ne podprejo.

Udeležili smo se tudi srečanja Varuha s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, na katerem je bil gost predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel (več v rubriki Pravni kotiček).

Procese, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko spremljate v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo 2016 – Zbor članic

29. marca je potekal peti Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo. Osrednji namen tokratnega srečanja je bilo načrtovanje skupne poti v prihodnje - oblikovanje strategije mreže, temeljnega dokumenta, ki bo naš kompas za prihodnost. Namen srečanja je bilo tudi druženje članic mreže in povečanje občutka pripadnosti ter povezanosti.

Na srečanju smo naredili aktiven pregled delovanja mreže, se seznanili z aktualnim dogajanjem, z oblikovanjem vizije smo se odločili kam želimo, s strategijo pa začrtali pot kako bomo do želenega cilja prišli. Več…

Nova evropska koalicija voditelje pozvala k spoštovanju Pariškega dogovora

V začetku marca je nova velika koalicija, ki jo sestavljajo podjetja, mesta, sindikati in nevladne organizacije, EU voditelje pozvala, naj spoštujejo Pariški dogovor in zagotovijo, da bodo evropske podnebne politike skladne z njegovimi cilji. Pozivu se je pridružil tudi Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Več…

Iz aktivnosti članic

Dialog z državljani Krožno gospodarstvo - dobro za okolje in razvoj

10. marca se je v Hotelu Slon odvil pogovor z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenum VELLA in evropsko komisarko za promet Violeto BULC. Kot predstavnika slovenske civilne družbe in gospodarstva sta se komisarjema pridružila Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja in Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora.

Evropska komisija je konec minulega leta objavila zajeten sveženj ukrepov, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope v gospodarstvo, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predlagani ukrepi naj bi prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Na dialogu so udeleženci komisarjema zastavljali vprašanja in delili mnenja o krožnem gospodarsvtu ter potrebnih spremembah za doseganje prehoda.

Dialog s komisarjema je organiziralo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Umanotero. Več…

Grenki priokus sladkih čokoladnih zajčkov

Od 16 čokoladnih zajčkov in 15 čokolad trgovskih blagovnih znamk, ki jih je društvo Focus v sodelovanju s partnerji razvrstil glede na njihov okoljski in družbeni odtis ter transparentnost podatkov o izvoru, ni niti en izdelek dosegel zadovoljivih standardov – vsi so se uvrstili na dno lestvice – v rdeče in oranžno polje, predvsem zaradi široko razširjenega družbenega in okoljskega izkoriščanja v okviru konvencionalne kakavove nabavne verige. Več…

Morigenos na 30. konferenci Evropskega združenja za kite in delfine

Sredi marca je na Madeiri (Portugalska) potekala 30. konferenca Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society - ECS), katere se je udeležila tudi ekipa društva Morigenos, ki je na njej aktivno sodelovala z več prispevki in bila deležna tudi dobrega odziva. Nekateri prispevki so bili prepoznani kot primer dobre prakse. Več…

Izšla je osma številka Trdoživa

Koliko kač iz družine strupenjač živi v Sloveniji? Lahko preučujemo njihove interakcije? Ali veste katera vrsta je lepotka in kam spada? Ali veste, da je naša edina avtohtona sladkovodna želva ogrožena. Nedaleč od Pirana in Portoroža najdemo na območju Fiese dve jezeri, na Piranskem polotoku, ti dve jezeri pa pripovedujeta dvolično zgodbo. Vas ta zgodba zanima? Kako si razlagamo rek “fotografija pove več kot tisoč besed”. Biološko obarvane članice mreže, Društvo Dinaricum, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Herpetološko društvo, Morigenos ter Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, vas vabijo k branju nove številke biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.

Strup je »out« - blogpost Iris Silič, prostovoljke Greenpeace Slovenije

Ali ste vedeli, da je za izdelavo ene bombažne majice uporabljenih 150 g pesticidov? Tekstilna industrija se po onesnaževanju okolja uvršča takoj za naftno industrijo. Več o nevarnih kemikalijah v oblačilih, Greenpeace-ovi kampanji Detox in odgovornem odnosu do oblačil si lahko preberete v razmisleku Iris, Greenpeace-ove prostovoljke.

Pravni kotiček

Pripravil PiC

Državni zbor drugič potrdil okolju škodljive spremembe Zakona o varstvu okolja

Državni zbor je 28.3.2016 v ponovnem glasovanju potrdil spremembe Zakona o varstvu okolja, na katere je Državni svet dal veto. Državni zbor je 10.3.2016 sprejel odložilni veto na spremembe zakona, ki jih je sprejel Državni zbor. To je terjalo ponovno glasovanje v Državnem zboru, tokrat z absolutno večino. Standarde varstva okolja nižajo predvsem določila, ki omogočajo neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in določilo, ki omogoča odstopanje od BAT (best available technology) zaključkov (pri nas dostopni na spletni strani ARSO http://okolje.arso.gov.si/ippc/vsebine/povzetki).

Več

BAT zaključke sprejme Evropska komisija kot dokument in ga objavi v Uradnem listi EU, vključuje pa med drugim informacije o najboljših možnih tehnologij za določena področja ter vrednostih emisij. Država mora te vrednosti upoštevati pri pripravi predpisov o zgornjih mejah emisij škodljivih snovi in kot pogoj vključiti v okoljevarstveno dovoljenje za konkretno napravo. Sprememba zakona pa bo sedaj omogočila, da ARSO posameznemu upravljalcu naprave lahko določi manj stroge mejne vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi ravni emisij iz BAT, če se s tem ne povzroči znatno onesnaževanje okolja in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote. Pobuda je na strani upravljalca, ki izkaže, da bi upoštevanje zaključkov BAT povzročilo nesorazmerno visoke stroške v primerjavi s koristmi za okolje, zaradi geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti naprave. Nasprotovanje temu določilu so izrazile okoljske nevladne organizacije Plan B, Eko krog in Eko Anhovo, vendar neuspešno. Ministrstvo je vseskozi trdilo, da je uvedba te izjeme na podlagi 4. odstavka 15. člena ob prenosu Direktive o industrijskih emisijah obvezna, dejansko pa tega direktiva ne zahteva – Eko krog je v zvezi s tem pridobil razlago Evropske komisije http://www.ekokrog.org/2016/03/24/neobveznost-prenosa-154-ied-v-zvo-1i/.

Posvet o prenovi prostorsko-gradbene zakonodaje v Državnem svetu

Dne 24.3.2016 je v Državnem svetu potekal posvet o treh osnutkih zakonov, ki predstavljajo prenovo prostorsko gradbene zakonodaje: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Več

Na posvetu je po uvodnem nagovoru državne sekretarke Lidije Stebernak, Luka Ivanič vodja Službe za sisteme okolja in prostora predstavil pripombe prejete na osnutek Zakona o urejanju prostora, Sabina Jereb pa pripombe na osnutek Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Pripomb je bilo za več sto strani in bodo tudi javno objavljene na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Nato je več povabljenih predstavnikov različnih organizacij in skupin predstavilo tudi svoje pripombe. Predstavnica PIC je na posvetu predstavila pripombe mreže Plan B. Luka Ivanič je povedal, da bodo s predlogi zakonov po opravljenem medresorskem usklajevanju še enkrat seznanili javnost.

Priprava Strategije prostorskega razvoja Slovenije

V teku je tudi priprava strateškega prostorskega dokumenta – nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Zadnja je iz leta 2004. Priprava nove strategije poteka v procesu vključevanja najširše javnosti. Poročilo o prostorskem razvoju iz leta 2015 je podlaga za pripravo vizije in ciljev prostorskega razvoja, na kateri se bo gradila strategija. 17.3.2016 je bilo tako tretje posvetovanje, na katerem se najprej skupine študentov različnih fakultet predstavile svoje modele razvoja, ki so izšli tudi v posebni publikaciji, sledila pa je razprava na osnutek vizije. Predloge in priporočila glede osnutka vizije lahko do 11.4.2016 javnost podaja tudi preko spletnega vprašalnika.

Računsko sodišče kritično do Ministrstva za okolje in prostor

Varuhinja človekovih pravic je v marcu organizirala srečanje predstavnikov nevladnih organizacij in civilnih iniciativ z vodstvom Računskega sodišča.

Več

Srečanje je bilo zelo konstruktivno in je prisotnim dalo možnost vpogleda v delovanje te institucije, s katero posamezniki pa tudi nevladne organizacije neposredno sicer nimamo stika. Njihovo delo ureja Zakon o računskem sodišču in Poslovnik o delu Računskega sodišča, ki pa ne omogočata sodelovanja zunanjih udeležencev v postopkih revizije. Kljub temu pa je Računsko sodišče dovzetno za revizijske pobude, še posebej če so te dobro utemeljene in večjega pomena. Tako je tudi skupin nevladnih organizacij v letu 2014 podala pobudo za revizijo porabo sredstev podnebnega sklada v letu 2013, ki jo je Računsko sodišče sprejelo in na njeni podlagi opravilo revizijo poslovanja Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor.

Predsednik Računskega sodišča je na srečanju povedal, da se veliko ukvarjajo z Ministrstvom za okolje in prostor, ki slabo izvaja popravljalne ukrepe, zato določene vsebine tudi večkrat revidirajo. Zapažajo, da je velik problema na strani ministrstva pomanjkanje kadrov. V preteklosti so se podrobneje ukvarjali s problematiko vodnih koncesijskih dajatev, kjer se stanje izboljšuje prav na račun kadrovske okrepitve, nadalje področjem odpadkov (operativnega programa za celovito ravnanje z odpadki še vedno ni), varovanjem kmetijskih zemljišč, energetsko učinkovitostjo sanacije stavb, izrabljenimi avtomobilskimi gumami, delajo tudi revizijo TEŠ6 in HSE, pod budnim očesom pa imajo stalno tudi inšpekcijske službe tega ministrstva.

Zaključna ugotovitev predsednika Računskega sodišča je bila, da na vseh področjih manjka strateških usmeritev države, zaradi velike erozije kapacitet vlade po eni strani ter nekaterih ključnih oseb že leta na istem položaju na drugi strani, pa se tudi potrebni ukrepi izboljšanja ne zgodijo.

Javne objave

Več

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki je v javni obravnavi do 4.4.2016.

ARSO je objavil javno naznanilo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za prenosni plinovod M3/1 Vodice. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 16.4.2016.

ARSO je objavil javno naznanilo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Talum d.d. Kidričevo. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 23.4.2016. Nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja se lahko na podlagi 64. člena ZVO-1 vključijo v postopek spremembe do 28.4.2016.

ARSO je objavila javno naznanilo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za TKK Proizvodnja kemičnih izdelkov d.o.o. Vpogled v dokumentacijo in dajanje pripomb je možno do 25.4.2016.

Opozorilo za nevladne organizacije s statusom v javnem interesu: zaradi pravočasne vključitve v postopke izdaje okoljevarstvenega soglasja ali okoljevarstvenga dovoljenja ter možnosti pritožbe na odločitev o potrebnosti okoljevarstvenega soglasja v predhodnem postopku stalno spremljajte spletno stran ARSO, kjer objavlja javna naznanila.

Javni razpisi

Odprte tekoče javne razpise tako tuje kot domače pa lahko spremljate na spletni strani CNVOS, zanimiva so lahko tudi javna naročila Ministrstva za okolje in prostor.

Napovednik dogodkov

1. - 23. 4.: Filmska turneja – To vse spremeni (This changes everything)

Zamudniki si film Naomi Klein – This changes everything lahko ogledate še v Radovljici in Idriji. Več…

5. 4.: Trajnostni regionalni razvoj kot paradigma razvoja v Sloveniji

V torek, 5. aprila, bo ob 17.00 uri v Okoljskem centru predstavitev magistrske naloge Rade Drnovšek z naslovom Trajnostni regionalni razvoj kot paradigma razvoja v Sloveniji. Več…

12. 4.: Problemska konferenca o naročanju ekoloških živil

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj organizira 12. aprila na FURS-u v Ljubljani konferenco o naročanju ekoloških živil. Več…

21. - 22. 4.: Srečanje mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest

Ekologi brez meja vabijo na srečanje mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest, ki bo potekalo 21. in 22. aprila v Kinu Šiška, v Ljubljani. Na srečanju bodo predstavljeni aktualni primeri praks iz Slovenije in Evrope ter koristi, ki jih družba brez odpadkov prinaša lokalnim skupnostim. Več…

22. 4.: Regulativno sodelovanje ali nazadovanje?

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj vabi na posvet o trgovinskih sporazumih EU z ZDA (t.i. TTIP) in Kanado (t.i. CETA), ki bo potekal 22. aprila v Državnem svetu. Več…

11. 5.: Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji

CIPRA Slovenija vabi na seminar in delavnico Vlak in kolo – alternativa za trajnostno mobilnost v Sloveniji, ki bo 11. maja v Gostilni Godec, Borovnica.

Stran 70 od 77