• Domov
  • Kontakt
  • O projektu
  • Iskanje
  • English
  • 1 % dohodnine
logo

  • Mreža Plan B za Slovenijo
  • Delovne skupine
  • Trajnostni razvoj
  • Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj
  • Kronologije procesov
  • Arhiv gradiv

Dogodki

Ni dogodkov

Naročite se na naše mesečne novice

: 14 + 4 =

 

 

 mreza_za_prostor.jpg

 

 zagovorniki-okolja

 

kampanja-rights-of-nature-europe

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 74, november 2016

 

 

Uvodnik

 

Dr. Tomislav Tkalec, Focus: Kaj nam na energetskem področju prinaša zimski veter iz Bruslja?

Evropska komisija bo predvidoma 30. novembra 2016 objavila t.i. zimski energetski sveženj, ki vključuje predlog revidirane Direktive o energetski učinkovitosti (EED), revidirane Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), revidirane Direktive o obnovljivih virih energije (D-RES) zakonodajni predlog o modelu »governance« na področju energetskih politik na EU ravni, tu so pa še drugi pomembni dokumenti, ki vključujejo nova pravila pri označevanju z energijskimi nalepkami, predlog zakonodaje o trajnosti biomase, pobudo za novo zasnovo trga električne energije ter poročilo o stanju Energetske unije. 

Več

Več

Zimski energetski sveženj je izrednega pomena, saj bodo ti zakonodajni in politični predlogi in dokumenti v veliki meri določali prihodnost našega energetskega sektorja ter vseh ostalih, ki so od njega odvisni. Zato se bo Delovna skupina za trajnostno energetiko poskušala čim bolj vključevati v odločevalske procese, ki sledijo. Osredotočiti se bo potrebno na onemogočanje lukenj v zakonodajnih predlogih, zahteve po ambicioznih in zavezujočih ciljih za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost ter vključitev obveznih revizij in prilagoditve dokumentov ter energetskih strategij na vsakih nekaj let, ob tem pa zahtevati prenehanje subvencioniranja in rabe fosilnih virov ter preusmeritev finančnih tokov stran od okoljsko in podnebno problematičnih sektorjev. 

 

Pričakovati je, da predlogi ne bodo okoljsko in podnebno ambiciozni, saj so predlagani energetsko-podnebni cilji za leto 2030 (zniževanje emisij CO2, večanje deleža obnovljivih virov energije ter doseganje energetskih prihrankov) prenizko zastavljeni, ob čemer je problematično tudi dejstvo, da naj ne bi bilo zavezujočih ciljev za državne članice, temveč zgolj na ravni EU. To pomeni, da bo težko določiti odgovornost v primeru, da tudi ti, nizki cilji, ne bodo doseženi. Pa vendar je zaznati vsaj načelno zavedanje in zavezanost Evropske komisije, da mora ustvarjati podnebju prijazno energetsko politiko, ki v ospredje postavlja načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter prepoznava pot energetske tranzicije, s tem da umešča posameznike, gospodinjstva in druge odjemalce na pomembno mesto znotraj elektroenergetskega sektorja. 

 

Pogajanja o vsebini predlogov bodo potekala od enega do dveh let. Evropska komisija bo, kot že rečeno, 30. novembra predstavila svoje predloge, po tem pa se v pogajalski oz. odločevalski proces pričnejo vključevati Evropski parlament ter države članice preko Evropskega sveta. Naše delo se bo osredotočilo na države članice, torej pristojna ministrstva, vlado ter nacionalne parlamente, in na Evropski parlament. V sodelovanju z evropskimi mrežami okoljskih NVO bomo pripravili stališča ter priporočila za razne skupine odločevalcev ter se preko zagovorništva vključevali v odločevalski proces, predvsem pri resornem ministrstvu ter članih nacionalnega in Evropskega parlamenta. 

 

Trenutno se sicer stvari ne obračajo ravno v tisto smer, ki bi si jo želeli, saj veliko političnih akterjev ni enakega mišljenja kot Evropska komisija (saj tudi oni niso visoko na lestvici okoljske in trajnostne ambicioznosti, pa vendar so pri teh temah na bolj progresivni strani tehtnice). Ti politični akterji bodo v procesu, ki sledi, imeli precejšen vpliv. Tako je bila v Evropskem parlamentu pred kratkim sprejeta EU strategija za zemeljski plin, ki ga promovira kot čisti in trajnostni vir. Nekatere države članice, med katerimi prednjači Poljska, se še vedno držijo premoga in bodo poskušale do temelja zrelativizirati in znižati cilje za emisije CO2, obnovljive vire energije in energetske prihranke. Kot aktivne akterje, ki bodo lobirali v svojo smer, je nujno izpostaviti tudi velika energetska podjetja ter upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij, katerih interes je obvladovanje sektorja ter ohranitev dominantnih pozicij. Ob tem pa politična klima, ki je vedno bolj desno paranoična in populistična, postavlja energetske in okoljske teme popolnoma v ozadje. Čaka nas precej »mrzla zima«.

 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Vlada RS je na seji sredi novembra obravnavala predlog Zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v Občini Hoče-Slivnica, s katerim ruši celoten sistem urejanja prostora, načrtovanja in varstva okolja. Mreža Plan B za Slovenijo je skupaj z Mrežo za prostor pripravila dopis, s katerim mreži nasprotujeta načinu predlaganega umeščanja konkretne zasebne investicije v prostor. V dopisu sta mreži vladi predlagali, da predlog zakona zavrne, saj tak pristop umeščanja ene investicije z zakonom ruši tako sistem prostorskega načrtovanja kot varstvo okolja. Vlada je predlog zakona tudi sprejela. Več…

Več

Več

18. 10. je bil na pobudo civilne družbe ustanovljen Svet za civilni nadzor projekta graditve II. železniškega tira Divača - Koper (Svet DT). Cilj sveta je spremljanje priprave in izvedbe projekta in potencialno preprečevanje nepravilnosti s transparentnim vodenjem in izvajanjem investicije. Kot predstavnik KTPP se je novembra svetu pridružil tudi Matej Ogrin (CIPRA).

 

Svet DT se je že povezal z državnimi inštitucijami, ki so po zakonu pristojne za spremljanje projektov v interesu javnosti. Odgovorne je Svet tudi že pozval k posredovanju dokumentacije o dosedanji pripravi in sprejemanju odločitev. Več…

 

Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva, lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

 

Javni razpis MOLa za leto 2017 za NVO s področja varstva okolja 

Mreža Plan B za Slovenijo se je odzvala na Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in neprofitnih organizacij v MOL za leto 2017 s področja varstva okolja in glede razpisa MOL prosila za pojasnilo. Namreč razpis, ki je namenjen NVO s področja varstva okolja, je v sklopu B zaprt prav za NVO s področja varstva okolja. Več…

 


 

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

 

Delovna skupina Trajnostna energetika 

Po objavi »zimskega energetskega svežnja« Evropske komisije 30. novembra 2016 delovno skupino čaka priprava stališč ter priporočil za razne skupine odločevalcev ter vključevanje v procese resornega ministrstva. Pri tem bo potrebno sodelovati z različnimi akterji in deležniki, ki imajo enake ali podobne interese in bi radi čim bolj ambiciozno ter okolju prijazno zakonodajo. Poleg zagovorniškega procesa bo potrebno pridobiti tudi pozornost medijev, jih obveščati o podrobnostih dogajanja in vsebinah ter na ta način senzibilizirati in ozaveščati javnost. Pripraviti bo potrebno alternativne predloge ter poudarjati dobre prakse, ki se že pojavljajo na energetskem področju in ki bi jih bilo mogoče multiplicirati. 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Komentar - Ratifikacija Pariškega sporazuma v DZ RS

17. novembra je na 24. redni seji Državni zbor RS potrdil predlog zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma. Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, je ratifikacijo komentirala:

Današnja ratifikacija Pariškega sporazuma je pomembna odločitev in verjamemo, da se vsaka poslanka in poslanec zaveda, kaj le-ta pomeni. Da uresničimo cilje sporazuma, s čimer bi ohranili možnost za varno in dostojno življenje, morajo slediti hitra in korenita dejanja; v energetiki se mora končati doba premoga, kakor se morajo tudi zaustaviti vsi načrti za gradnjo nove infrastrukture, ki bi lahko povečevala rabo fosilnih goriv. Več… 

 

Spremembe zakonodaje na področju biogoriv

Ob prenovi evropske zakonodaje na področju biogoriv je društvo Focus pripravilo stališče, s katerim želi opozoriti na čim bolj ambiciozen prenos Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta EU ali na kratko ILUC reforme v slovenski pravni red. Reforma naslavlja posredne spremembe rabe zemljišč, ki izhajajo iz pridelave energetskih rastlin za proizvodnjo biogoriv in prispevajo k izpustom toplogrednih plinov. Več… 

 

Dovolj za vse v Novi Gorici

15. novembra je v Točki, Zvezi kulturnih društev v Novi Gorici potekala delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v Mestni občini Nova Gorica. Delavnica je bila izvedena po predhodno dogovorjenem programu in v celoti namenjena pripravi treh projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Projekti skupnostnega upravljanja so bili v MO Nova Gorica prepoznani kot priložnost za izboljšanje kakovosti bivanja in za zagon programov urbane prenove, zato so bili na delavnico posebej vabljeni prebivalci stanovanjske soseske ob Cankarjevi in Gradnikovi ulici, lokalne nevladne organizacije ter druga zainteresirana javnost. Več…

 

Za naš denar gre – javne razprave o občinskih proračunih

Delovanje občin je ozko povezano z življenjem ljudi na določenem območju. Gre za raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo zastopati njihov skupni interes. Občinski proračun je eden izmed temeljnih dokumentov občine, ki podrobno prikazuje financiranje občine in predstavlja okvir za delovanje občine na področjih javne porabe. V njem naj bi se odražale dogovorjene smernice razvoja lokalne skupnosti. Proračun je pomemben instrument izvajanja ekonomske, socialne, okoljske, kulturne in drugih politik lokalne skupnosti. Zato v naprednih slovenskih občinah v tem času poteka iskrena javna razprava o osnutkih proračunov, ki jih občinski svetniki hitijo sprejemati pred koncem leta. Umanotera je v okviru projekta Napredne občine Slovenije: Lokalnim skupnostnim prijazni proračuni preverila, ali slovenske občine pri pripravi občinskega proračuna vključujejo zainteresirano javnost. Več…

 

Akcija z akcijo – 100% popust, če ne kupiš nič!

Letos se je Dan brez nakupov, ki ga obeležujemo kot odgovor na tako imenovani črni petek, odvijal 25. novembra. Črni petek je vse pogosteje slišana besedna zveza tudi v Sloveniji, kjer trgovci vabijo potrošnike k trošenju. Več organizacij, ki v današnjem načinu proizvodnje in potrošnje prepoznavajo sistemski problem, ki na družbi in okolju pušča velike negativne posledice, so zagnale kampanjo »Akcija z akcijo – 100% popust, če ne kupiš nič!«. Z akcijo so organizacije želele opozoriti na stanje našega planeta pa tudi na milijone ljudi, ki so v dobavnih verigah nevidni. Kršene so jim osnovne človekove pravice in to zato, da lahko potrošniki kupujemo poceni izdelke za instant uporabo, ki ne prispevajo bistveno k našemu zadovoljstvu in kakovosti življenja. Več…

 

   

 

 

Se količine odpadne hrane povečujejo?

Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo. Kako pomembno je, da se zmanjševanja odpadne hrane lotimo vsi posamezniki, pove podatek, da kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga. Med odpadno hrano tako ne sodijo ostanki hrane, namenjeni živilski krmi in za humanitarne namene. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, kamor sodijo kosti, olupki. Od vse odpadne hrane smo zavrgli 64 % neužitnega in 36 % užitnega dela te hrane. Več… 

 

Še ena gorenjska občina na poti do družbe brez odpadkov

Poleg občin Bled in Gorje se je slediti Zero Waste konceptu odločila še ena gorenjska občina – Radovljica. V Radovljici trenutno nastane 334 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar jih ločeno zberejo 48 %. Ravnanje z odpadki v občini zagotavlja Komunala Radovljica. Ekologi brez meja so kot nacionalna organizacija Zero Waste tako potrdili že 7. slovensko občino na poti do družbe brez odpadkov. Več…

 

»Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«

Pod motom »Jej lokalno, misli globalno!« na Inštitutu za trajnostni razvoj že drugo leto povezujejo svoj program Šolski ekovrtovi s temami globalnega učenja v okviru evropskega projekta EAThink2015. Z globalnim učenjem in šolskimi ekovrtovi mladim ter učiteljem dajejo (spo)znanja, ki so nujna za življenje v globaliziranem svetu. V letošnjem izjemno pestrem letu so na osnovnih in srednjih šolah izvedli 60 delavnic globalnega učenja (v sodelovanju s Humanitas), 20 delavnic državljanskega novinarstva, omogočili oglede 20 ekoloških kmetij ter pomagali vzpostaviti ali nadgraditi 58 šolskih ekovrtov. 

Več

Več

November so zaključili z dogodki na sejmu Narava-zdravje. Z razstavo »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!« so globalno učenje in šolske ekovrtove približali obiskovalcem sejma Narava-zdravje. Izpostavili so deset tem globalnih razvojnih ciljev ter kmetijstva/prehrane: kmetje, tla, voda, semena, biotska raznovrstnost, pesticidi, zavržena hrana, embalaža, transport in pravična trgovina (na primeru kakava). Polurnega vodenega ogleda z diskusijo se je udeležilo kar 544 dijakov in učencev iz 20 osnovnih in srednjih šol. Mladi so bili navdušeni nad novimi spoznanji in so odšli z bolj poglobljenim razumevanjem povezav med našimi prehranskimi izbirami in zdravjem okolja/planeta, družbe in posameznika. Več…

 

Posvet »Sporazum CETA in prihodnost evropske trgovinske politike«

25. novembra je v Poligonu potekala javna razprava z evropskimi poslanci Francem Bogovičem, Tanjo Fajon in Igorjem Šoltesom, kjer so evropski poslanci iz prve roke predstavili aktualno dogajanje glede sporazuma CETA v Evropskem parlamentu in ob tem pojasnili svoja stališča, argumente in poglede na omenjen sporazum, kot tudi vzroke, ki so po njihovem mnenju privedli do zapletov. Uvod v razpravo je pripravil ekonomist Jože P. Damijan s predstavitvijo študije o potencialnih vplivih sporazuma CETA na slovensko gospodarstvo. Več… 

 

Focus na tropski Sumatri

Focus, društvo za sonaraven razvoj se trenutno pridružuje mednarodni mreži okoljskih nevladnih organizacij Friends of the Earth (FoE). Zaradi procesa priključevanja sodelujejo na njihovemu bienalnemu srečanju, ki tokrat poteka v Indoneziji. Na srečanju bodo društvo potrdili kot pridružene člane, na naslednjem srečanju čez dve leti pa za redne člane. Friends of the Earth se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, predvsem znotraj socialnega in političnega konteksta. Poskušajo iskati rešitve za okoljsko in družbeno sprejemljivejše načine ekonomskega, družbenega in političnega razvoja. Trenutno se ključne usmeritve organizacije uperjene v ekonomsko pravičnost in nasprotovanje neoliberalizmu, gozdove in biotsko raznolikost, prehransko samozadostnost ter podnebno pravičnost in energijo. Več… 

 

Boj okoljskih aktivistov po svetu

Prispevek društva Focus s tropske Sumatre govori o globalnih razsežnostih posledic našega načina življenja ter naniza nekaj primerov pomembnih okoljevarstvenih akcij po svetu. Več…

 

Brezplačna dvojezična mobilna aplikacija za otroke »VARUH MORIJ«

Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce je v sodelovanju z MINI POLIGLOTINI ustvarilo dvojezično mobilno aplikacijo za zgodnje učenje jezikov z izobraževalno vsebino o varovanju morij in morskih živali. Brezplačna aplikacija je za mobilne telefone ali tablice s sistemom Andriod dostopna na Google Play. Aplikacija sestoji iz pravljice Varuh morij, ki pripoveduje o neverjetnem doživetju dečka Otija in njegovih morskih prijateljev – tjulnjice, želve, kita in delfina, in iz izobraževalnega dela, v katerem otroci podrobneje spoznajo živalske vrste, ki nastopajo v pravljici. Več…

 

Srečanje lovca in medvedke z mladiči v Črnomlju

Iz občine Črnomelj so pretekli teden poročali o napadu medvedke na lovca. Do nesreče je prišlo med pogonom, lovec pa ni utrpel hujših poškodb. Razen v redkih primerih, medvedi niso napadalni. Vseeno pa se moramo ob srečanju z medvedom zavedati, da smo mi tisti, ki najlažje preprečimo konflikt. Kako reagirati v takih situacijah, najbolje predstavi brošura projekta LIFE DINALP BEAR, »Kako se vesti na območju medveda«. Vsem, ki redno zahajate v gozd na območju medveda, branje toplo priporočamo. Več…

    


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Baselska konvencija o nadzoru prevoza nevarnih odpadkov in njihovega shranjevanja

Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je bila sprejeta 22. marca 1989 in je stopila v veljavo leta 1992. Ratificiralo jo je 185 držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 15/93).

Več

Več


Cilj konvencije je zmanjševanje količine in strupenosti odpadkov ter prevoza teh preko meja, predvsem iz razvitih v manj razvite države (konvencija pa ne vključuje radioaktivnih odpadkov). Po konvenciji imajo države pravico, da prepovedo uvažanje nevarnih odpadkov. V primeru, da (minimiziran) prevoz preko meja poteka za to veljajo določeni pogoji in postopki. Potrebna je prijava prevoza in pisno soglasje ciljne države. Države so se tudi zavezale, da je nezakonit prevoz nevarnih odpadkov preko meje kaznivo dejanje.

 

Konvencija ima več prilog, v katerih so razvrščeni odpadki (od I-IX). H konvenciji je bil na tretjem srečanju držav pogodbenic leta 1995 sprejet amandma (The Amendment to the Convention on the Con-trol of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and their Disposal (“the Ban Amendment”), ki pa bo stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo 3/4 držav pogodbenic (trenutno ga je ratificiralo 88 držav, med njimi tudi Slovenija z Zakonom o ratifikaciji Spremembe Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, sprejete na tretjem zasedanju konference pogodbenic 22. septembra 1995 v Ženevi, Uradni list RS – mednarodne pogodbe št. 23/04). Amandma predvsem prepoveduje prevoz nevarnih odpadkov v manj razvite države (tudi če gre za namen recikliranja).

 

H konvenciji je bil leta 1999 na srečanju pogodbenic sprejet tudi protokol o odgovornosti za škodo, ki nastane pri prehodu nevarnih odpadkov preko meja (Protocol on Liability and Compensation for Damage Resulting from Transboundary Movements of Hazardous Wastes and their Disposal), ki pa tudi še ni stopil v veljavo.

 

O praktičnem izvajanju Baselske konvencije v Sloveniji (in z nevarnimi odpadki povezanimi predpisi EU) je več na spletni strani ARSO.

 

Poročilo o kakovosti zraka v mestih EU

Evropska okoljska agencija je objavila poročilo o kakovosti zraka v EU za leto 2016, ki sicer ugotavlja nekolikšno izboljšanje stanja, ki pa ni zadostno, da bi se izognili škodi na zdravju in okolju – potrebne so korenite spremembe mobilnostnih, energetskih in prehranskih sistemov.

 

Dostop do podatkov glede postopkov EU zaradi kršitev države

Justice And Environment je objavil novo primerjalno študijo o dostopu do podatkov o postopkih kršitev prava EU in Pilotov (neformalna poizvedovanja EK pred začetkom postopka kršitve) na nacionalni ravni. »Podnebna tožba« 21 mladih Američanov zoper predsednika združenih narodov, številnim državnim agencijam in industriji povezani s fosilnimi gorivi je dobila »procesno zeleno luč« za nadaljevanje postopka.

 

Pomembna odločitev Evropskega sodišča v prid strožjemu izvajanju Aarhuške konvencije

Evropsko sodišče je v zadevi C-243/15 izdalo pomembno sodbo, ki se nanaša na 6 in 9. člen Aarhuške konvencije v kontekstu Habitatne direktive – sodelovanje javnosti in dostop do pravnih sredstev mora biti v okviru postopkov varstva narave zagotovljeno.

 

Client Earth uspel s tožbo glede onesnaženosti zraka

Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je ugodilo tožbi Client Earth proti državi glede onesnaževanja. Client Earth je izpodbijal pretirano optimistične, neučinkovite ter posledično nezakonite ukrepe državnih organov za znižanje stopnje onesnaženosti zraka s človeku škodljivim plinom dušikovim dioksidom (NO₂), kar je sicer obveznost držav članic po pravu EU (Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zraka). Sodišče je obsodilo postopanje državnih organov, razveljavilo objavljeni načrt za kvaliteto zraka in državi določilo jasne smernice za oblikovanje novega, s pravom EU skladnega načrta za znižanje stopnje onesnaženosti zraka z NO₂.

 

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo naslednje pomembne dokumente in predpise:

 

Osnutek Poročila o okolju

ki je v javni razpravi do 27. 12. 2016 (zadnje poročilo je bilo objavljeno leta 2009, moralo pa bi biti na vsake 4 leta);

 

Osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

ki je v javni razpravi do 7. 12. 2016 (predvideva odstrel 93 medvedov in 10 volkov).

 

Povabilo na e-seminar

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo. V mesečnih novicah že nekaj mesecev objavljamo prispevke s tega področja, ki jih pripravlja Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Gre za serijo prispevkov, skozi katere bodo sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvir varstva okolja. Prispevki so objavljeni tudi na spletni strani Zagovorniki okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov, tako ne boste zgrešili nobenega prispevka.

 

Mentoriranje za zagovorništvo

Plan B nudi tudi brezplačno mentoriranje nevladnih organizacij za krepitev zagovorništva, to je uveljavljanja stališč oziroma rešitev glede problemov, s katerimi se pri varstvu okolja ali narave vaša organizacija srečuje. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu pa lahko zaprosijo tudi za mentoriranje glede vključevanja v upravne in sodne postopke, v katere se imajo pravico vključevati. 3 do 4 organizacijam bo mentoriranje nudil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (obseg okoli 25 ur na organizacijo). V primeru interesa se lahko javite na polona@planbzaslovenijo.si, da vam pošljemo obrazec za prijavo. Pri izbiri organizacij za mentoriranje bomo upoštevali, ali ima organizacija potencial (kadre in voljo), da bo izvedeno mentoriranje okrepilo organizacijo z novimi znanji in veščinami za nadaljnje delo, ali gre za mentoriranje na temi, ki je za organizacijo pomembna glede na njeno poslanstvo in cilje ter je pomembna tudi za mrežo Plan B za Slovenijo.

Ponudba ni časovno omejena, mentoriranje mora biti zaključeno do 30. 9. 2017 in je v tem okviru odprto do zasedbe mest.

 


 

Kohezijski kotiček

 

Javni razpis 46NVO16 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 18. 11. 2016 objavil javni razpis za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali prometa, energije in prostora. Skupaj bo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov na voljo 200.000 EUR nepovratnih sredstev. 

Rok za vložitev vlog za sofinanciranje projektov je 23. 12. 2016.

Več… 

 

Javni razpis za sofinanciranje projektov in/ali aktivnosti NVO in neprofitnih organizacij v MOL za leto 2017 s področja varstva okolja 

Sofinancirani bodo le projekti/aktivnosti, ki bodo izvedeni na območju Mestne občine Ljubljana, in

sicer:

- Sklop A: Izvedba mehanskega odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis sp), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), veliki pajesen (Ailantus altissima) in pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)) na zavarovanih območjih narave,

- Sklop B: Izvedba ozaveščevalne kampanje za okoljsko in naravovarstveno aktivacijo mladih v MOL,

- Sklop C: Izvedba naravovarstvenih ukrepov za ohranjanje, vzpostavitev ali izboljšanje habitatov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst (iz Rdečega seznama).

Okvirna višina sredstev razpisa je 50.000,00 EUR (15.000,00 EUR za sklop A, 15.000,00 EUR za sklop B, 20.000,00 EUR za sklop C).

Rok za prijavo: 7. 12. 2016

Več…

 

Javni razpis MOL za sofinanciranje znanstvenih oz. strokovnih publikacij ter znanstvenih oz. strokovnih posvetov za leto 2017

Projekti/aktivnosti morajo biti zaključeni najkasneje do 18. novembra 2017.

Rok za prijavo: 7. 12. 2016

Več…

 


  

Napovednik dogodkov

 

8. 12.: Vključevanje dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje

Društvo Focus, CIPRA in IPOP vabijo na konferenco Vključevanje dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje, ki bo potekala v četrtek, 8. decembra, med 9. in 13. uro v City Hotelu. Več…

 

10. 12.: Seminar za učitelje: trajnostna mobilnost v praksi

Društvo Focus vabi na seminar o trajnostni mobilnosti, namenjen osnovnošolskim učiteljem. Na seminarju, ki je organiziran v sklopu projekta Trajnostna mobilnost v praksi, vam bodo predstavili osnovne značilnosti trajnostne mobilnosti ter priložnosti za vsebinsko in praktično vključevanje mobilnosti v proces izobraževanja. Seminar bo potekal od 9. do 16. ure na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več…

 

14. 12.: Otvoritev razstave Plaktivat - Odgovorna potrošnja: spodbude z mestnega plakata

Umanotera vas vabi na pogovor ob otvoritvi razstave Odgovorna potrošnja: spodbude z mestnega plakata, ki bo ob 16.30 uri v Info točki Zelene prestolnice Evrope (pred ljubljansko Mestno hišo). Razstavo si v paviljonu lahko ogledate med 12. in 18. decembrom. Več…

 

28. 12.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 73, oktober 2016

 

 

Uvodnik

 

Renata Karba, Umanotera: Kaj se lahko naučimo iz slovenske turistične zgodbe?

V mikrokozmosu konference Global Green Destinations Day, ki se je odvila konec septembra, je bila Slovenija svetovni šampion »zelenosti«. Naša država je postala prva zelena turistična destinacija na svetu po novih standardih trajnostnega turizma za države. V projektu je sodelovala kot pilotna država in je dosegla 96 odstotkov vseh točk, kar je bilo ocenjeno kot izjemen rezultat. 

Več

Več

Kako je slovenskemu turističnemu sektorju to uspelo v mednarodnem prostoru? Zakaj je turizem nadpovprečno uspešna panoga tudi znotraj slovenskega gospodarstva, saj skupaj s posrednimi učinki ustvari 13 % BDP in 13,3 % delovnih mest ter iz leta v leto raste? Tuji turisti v Sloveniji letno pustijo 2,3 milijarde EUR. Odgovori niso nič presenetljivega in se skladajo s pobudami, ki jih mreža Plan B že vrsto let želi videti implementirane na ravni države:  

- sprejetje razvojnih usmeritev, ki se odzivajo na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov (1) , 

- kakovostno strokovno delo pristojnih inštitucij  in skupno prizadevanje deležnikov iz različnih sektorjev, 

- učinkovit sistem spodbud in podpora pri krepitvi zelenih kapacitet sektorja (2) ter

- konsistentno komuniciranje z deležniki in dobra promocija v mednarodnem prostoru (3). 

 

Turistični sektor je empirično dokazal, da pobude naše mreže niso iz trte izvite. Od vlade (kdo bi preštel, katera po vrsti je že od našega poziva za zeleni razvojni preboj iz leta 2012) pa še vedno pričakujemo, da bo »sprejela državno razvojno strategijo in jo usmerila v zeleni razvojni preboj«. Oh, koliko izgubljenih let, koliko zamujenih priložnosti, koliko nepotrebnega opletanja in izgubljanja energije.

 

Pa se vrnimo k turizmu: podrobnejše poznavanje situacije na terenu pokaže, da v slovenskem turizmu (še) ni vse rožnato oz. zeleno. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih 17 občin in 10 ponudnikov turističnih namestitev. A v postopku ocenjevanja je že 11 novih – njihovo število stalno raste, s tem pa tudi kredibilnost trženja zelene ponudbe. Pred slovenskim turističnim sektorjem so tudi veliki izzivi. Globalne napovedi rasti mednarodnih turističnih obiskov so zastrašujoče: po podatkih Svetovne turistične organizacije naj bi leta 2030 turistično potovalo 1,8 milijarde ljudi, pri čemer skokovito narašča privlačnost zelenih destinacij. Rast števila nočitev kot kazalnik uspešnosti bo v Sloveniji čim hitreje potrebno zamenjati s poudarkom na vzpostavljanju ponudbe, ki bo resnično ustvarjala koristi za lokalno prebivalstvo in avtentična kulturna doživetja za turiste ter z učinkovitim usmerjanjem turističnih tokov. Prebivalci središča Ljubljane to potrebo že močno občutijo. 

 

Tako kot se izkazuje neprimerno meriti uspešnost turističnega sektorja z rastjo števila turističnih nočitev, je na državni ravni neupravičeno meriti družbeni napredek z gospodarsko rastjo (BDP). Ta ni merilo človeškega blagostanja in ga zavračamo kot ultimativni cilj javnih politik. S poudarjanjem usmerjenosti v konkurenčnost in rast gospodarstva nas vlada tlači v model družbe rasti in vseh slabosti, ki so z njo povezane: neenakosti, ekološke nevzdržnosti, pomanjkanja občutka varnosti, primata ekonomije, pomanjkanja demokracije in tveganja konfliktov v prihodnosti. 

 

Ni res, da mora nacionalno gospodarstvo »rasti ali umreti«. Nevladne organizacije lahko svoje ciljne javnosti večkrat spomnimo, da je pravi namen gospodarstva ustvarjanje družbene blaginje (in ne povečevanje dobičkov ter števila kakršnihkoli delovnih mest). Tako kot uspešnosti turističnega sektorja v prihodnosti ne bomo ocenjevali po rasti števila turistov, tudi ne sprejemamo poenostavljenega vatla za merjenje družbenega napredka. Ker (kot smo zapisali v vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri) se blaginja ne odraža samo v številu delovnih mest, ampak tudi v njihovi kakovosti in primernem razmerju dela in prostega časa; dostopnosti dostojnega stanovanja in izobraževanja za vse, ki se želijo izobraževati; zdravju, zaupanja vrednih institucijah, varnosti, dostopnosti komunikacijske infrastrukture in kulturne ponudbe; kakovosti zraka, ki ga dihamo, dostopnosti in kakovosti pitne vode, pripravljenosti na izredne vremenske dogodke, oskrbi z energijo po dostopnih cenah za vse in dolgoročno vzdržnem ravnanju z odpadki. 

 

Tako kot je že bilo v preteklosti, od turističnega sektorja pričakujemo, da bo ponovno izkazal svojo progresivnost in ob pripravi nove sektorske strategije (obstoječa se izteče letos) pazljivo in rahločutno zastavil svoje cilje. Ker je verjetnost doseganja zastavljenih ciljev zelo visoka. Če pa (ob odsotnosti državne strategije) ni skupnega cilja, nekateri ljudje postavijo v ospredje lastne.

 


 

(1) S sprejetjem sektorske strategije Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma se je Slovenija že leta 2012 zavezala k razvoju trajnostnega turizma.

(2) Slovenska turistična organizacija (v vseh organizacijskih metamorfozah) je v svojih razvojnih dejavnostih vseskozi podpirala ozelenitev turističnega sektorja s spodbujanjem razvoja inovativnih trajnostnih turističnih produktov in usposabljanjem turističnih ponudnikov, končno pa z razvojem Zelene sheme slovenskega turizma - celovitega sistema, ki na nacionalni ravni povezuje prizadevanja, jih pospešuje in deležnikom v procesu nudil potrebno podporo.

(3) Slovenska turistična organizacija je edini državni organ, ki sistematično uporablja in krepi blagovno znamko I feel Slovenia (ki je znamka države in ne samo turističnega sektorja) ter dviguje prepoznavnost in ugled Slovenije kot zelene, aktivne, zdrave turistične destinacije. 

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Delovna skupina Podnebna politika je Ministrstvu za okolje in prostor posredovala Pripombe na Osnutek Odloka o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018.

Več

Več

Koalicija za trajnostno prometno politiko je na poslance Državnega zbora naslovila odprto pismo v zvezi s spremembo novele Zakona o motornih vozilih in novele Zakona o pravilih cestnega prometa. V Odprtem pismu KTPP opozarja, da "Prvi pogoj za varnost kolesarjev ni čelada temveč ustrezna kolesarska infrastruktura". 22. 9. 2016 je Državni zbor sprejel spremembo Zakona o motornih vozilih in Zakona o pravilih cestnega prometa, ki je zvišala starostno mejo obveznega nošenja čelade na kolesu s sedanjih 14 na 18 let. 28. 9. je Državni svet izglasoval odložilni veto na noveli obeh zakonov. 19.10. so v Državnem zboru zakon podprli. Več…

 

Konec julija je mreža na Ministrstvo za notranje zadeve naslovila dopis s predlogom o izločitvi spornega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje. Z ministrstva so odgovorili, da ob sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije zagotavljajo kar najboljše preventivno zavarovanje divjadi in drugih prostoživečih živali ter da bi pridobitev ocene vplivov namestitve na okolje povzročila dolgotrajne postopke, kar bi onemogočilo učinkovito ukrepanje, zaradi česar našega predloga niso upoštevali. 10. oktobra pa nas je MNZ obvestil, da je po usklajevanju z MOP sporni 8. člen Zakona o nadzoru državne meje le dopolnil z dodatnim odstavkom in s tem delno upošteval tudi pripombe mreže Plan B za Slovenijo. Več…

 

Mreža Plan B za Slovenijo je pred zasedanjem Sveta EU za okolje, 17. oktobra, na ministrico Ireno Majcen naslovila pismo, v katerem predstavlja pogled mreže na predlog Uredbe o skupnih prizadevanjih EU (Effort sharing regulation - ESR) pri doseganju ciljev Pariškega dogovora. Več…

 

Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva, lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

 

 

Družbene inovacije in nevladne organizacije 

14. 10. je v Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova na temo družbenih inovacij potekalo nacionalno srečanje konzorcija vsebinskih mrež NVO Slovenije, katerega članica je tudi mreža Plan B za Slovenijo. Namen srečanja je bil aktivno prispevati k strateškemu okvirju Slovenije do 2050, ki nastaja znotraj državnega projekta priprave nove dolgoročne Strategije razvoja Slovenije (SRS). NVO smo na srečanju soočale skupne ali različne poglede na družbene inovacije in oblikovale definicijo družbene inovacije, ki je sprejemljiva za nevladni sektor. Govorili smo tudi o okoliščinah in pogojih, ki pripeljejo do družbenih inovacij ter poslušali zanimive predstavitve treh primerov družbenih inovacij nevladnikov: projekt E-pismena Simbioz@, projekt Design Biotop, predstavitev razvoja razdeljevanja viškov hrane v Sloveniji. Več… 

 

CTRP Kranj se je udeležil sestanka deležnikov za krožno gospodarstvo v projektu RETRACE

V četrtek, 27. oktobra je v Ljubljani potekalo drugo srečanje deležnikov za krožno gospodarstvo v okviru projekta RETRACE. Na sestanek jih je povabil SVRK, slovenski partner v tem projektu, ki se izvaja s podporo programa Interreg Europe. V imenu mreže Plan B za Slovenijo se je sestanka udeležil tudi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…

 


 

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

 

Delovna skupina Financiranje okoljskih nevladnih organizacij 

Delovna skupina, katere cilj je zagotoviti sistemsko in projektno financiranje vseh nevladnih organizacij, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja v Sloveniji, je pripravila tri zanimive dokumente v zvezi s finančnim položajem okoljskih NVO v Sloveniji: Financiranje NVO – stanje in predlogi za ureditev, Okoljske in prostorske dajatve – analiza možnosti financiranja nevladnih organizacij ter povzetek javnomnenjske raziskave o okoljskih NVO, ki jo je avgusta 2016 pripravila Mediana. 

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Vlada vabi v Partnerstvo za zeleno gospodarstvo 

Vlada RS je konec lanskega oktobra sprejela Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo (OPZG). Namen dokumenta oziroma procesa, ki naj bi ga vzpostavil, je bil aktivno podpreti prehod v zeleno gospodarstvo s povezovanjem ukrepov in dejavnosti različnih resorjev in deležnikov. Za spremljanje in nadgradnjo okvirnega programa je bila imenovana medresorska delovna skupina, ki naj bi k sodelovanju povabila tudi ostale deležnike (predstavnike občin, gospodarstva, nevladnih organizacij in univerz). Julija letos je vodenje delovne skupine prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, 3. oktobra je na Brdu pri Kranju (ogljičnega odtisa dogodka raje ne komentiramo) potekalo konstitutivno srečanje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije (video posnetek tukaj). Deležniki prehoda v zeleno gospodarstvo so vabljeni, da se vključijo v Partnerstvo in sodelujejo pri pripravi načrta aktivnosti za leti 2017 in 2018. Partnerstvu za zeleno gospodarstvo se lahko priključite z uporabo spletnega obrazca na tej povezavi. Vladna spletna stran, ki se začne z besedilom »Zeleno gospodarstvo je naša dolgoročna strateška usmeritev…«, pa je na tej povezavi. 

 

Posvet Potrošniki in energija: Preudarne odločitve danes za pozitivne učinke v prihodnosti

6. 10. je v Ljubljani potekal posvet Potrošniki in energija, ki ga je pripravil Focus, društvo za sonaraven razvoj, skupaj z nevladnima organizacijama Greenpeace in Zvezo potrošnikov Slovenije. Na posvetu je potekala pestra razprava med sogovorniki iz nevladnih organizacij, Ministrstva za infrastrukturo in Zveze potrošnikov. Govorci so izpostavili izzive in potenciale vključevanja prebivalcev v sektor energetike, problematiko onesnaževanja fosilnih virov ter predvidene usmeritve novega Energetskega koncepta Slovenije. Več…

 

Zakaj bi morali organizirati prireditve z manj odpadki?

Društvo Ekologi brez meja je v oktobru organiziralo dve delavnici za zmanjševanje odpadkov na prireditvah. Delavnici sta bili še posebej namenjeni organizatorjem različnih javnih in zasebnih dogodkov ter prireditev, saj so iskali praktične rešitve. Več…

 

Trajnostno mobilni tudi v praksi

19. 10. je izšel zbornik dobrih praks – Trajnostna mobilnost v praksi, s katerim želijo avtorji in partnerji istoimenskega projekta različnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti že dolgo niso le puhlice na papirju, da so mnogi že izvedeni tudi v naši bližini in da jih lahko z le malo prilagoditvami in nekaj dobre volje prenesemo v naša ostala mesta, vasi in občine. Več…

 

Razstava Na zlomljenih krilih razvoja na ogled v Državnem zboru RS

Od 17. 10., mednarodnega dneva boja proti revščini, pa do 21. 10. si je bilo možno ogledati razstavo Na zlomljenih krilih razvoja tudi v Državnem zboru RS. Razstava spodbuja k razmisleku o spremembah, ki so potrebne za zagotavljanje skladnosti nacionalnih in evropskih razvojnih politik ter doseganje ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Med 24. oktobrom in 7. novembrom si razstavo lahko ogledate v avli Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ob razstavi je 27. 10. potekal tudi mini simpozij s kratkimi diskusijskimi prispevki. Več…

 

Ne meč'mo hrane stran!

17. 10. so v sklopu projekta Ne meč'mo hrane stran Ekologi brez meja v Kinu Šiška predvajali film Just Eat it! (Ne meč'mo hrane stran). S premiero filma ob svetovnem dnevu hrane je društvo začelo osveščevalno kampanjo o problemu zavržene hrane. Več…

 

Natečaj Plaktivat za oblikovanje mestnega plakata, ki bo nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi

Odprt je 7. natečaj Plaktivat – družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim v družbi TAM-TAM spodbujajo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi. Tokrat bo Plaktivat v sodelovanju z Umanotero nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi, v središče pa postavlja odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. Več…

 

Zeleni vikend v Bohinju letos še posebej izpostavil pomen in privlačnost trajnostne turistične mobilnosti

V Bohinju, natančneje na širšem območju Bohinjskega jezera, je med 15. in 16. oktobrom potekal že tradicionalni ''Zeleni vikend v Bohinju''. Letos je bil organiziran v sklopu projekta »PARKIRAJ IN DOŽIVI NARAVO«, zato je bil na njem še bolj kot običajno poudarek na trajnostni turistični mobilnosti. Organiziral ga je Turizem Bohinj, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…

 

66. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov

Med 24. in 28. 10. se je v Portorožu odvilo 66. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (International Whaling Commission – IWC), ki ga je tokrat gostila Slovenija. Poleg 400 delegatov iz držav članic IWC z vsega sveta se dogodka udeležujejo tudi številne nevladne organizacije, ki si prizadevajo za izboljšano varstvo kitov. Društvo Morigenos kot lokalna nevladna organizacija, ki se ukvarja s preučevanjem kitov in delfinov ob slovenski obali in v Tržaškem zalivu, sodeluje pri mnogih spremljevalnih dejavnostih in sestankih, kot je npr. srečanje Varstvenega odbora IWC, Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, pa je tudi član Znanstvenega odbora IWC. Več…

 

Morigenos in Firbcologi

Ekipo Morigenos so pred časom obiskali nadobudni firbcologi. Spoznali so zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se naučili marsikaj o raziskovanju teh živali pri nas. Oddajo z naslovom O postavljanju pravil, delfinih in mavričnih rožah, ki je bila na sporedu 8. oktobra, si lahko ogledate v arhivu na spletni strani TV Slovenija 1. Več…

 

Predavanje Zgodovina voda na Slovenskem v 16. In 17. stoletju

Društvo DONDES je 19. oktobra pričelo jesenski cikel predavanj Narava kot vrednota s predavanjem Zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju: primeri iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave (1689). Predaval je dr. Žiga Zwitter, zgodovinar in geograf, ki je doktoriral iz okoljske zgodovine. 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (The convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage – the World Heritage Convention) je bila sprejeta na seji generalne konference Unesco leta 1972 v Parizu in je začela veljati leta 1976. Bivša Jugoslavija jo je ratificirala (Uradni list SFRJ 56/74), Slovenija pa jo je notificirala z aktom leta 1992 (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92). Doslej jo je ratificiralo 192 držav.

 

Konvencija opredeljuje naravno dediščino kot biološke, geografske enote, področja ogroženih vrst, ki imajo izredno univerzalno vrednost z estetskega ali znanstvenega stališča, pomembnosti ohranjanja in izredne lepote. Vsaka država mora zagotoviti učinkovite ukrepe za ohranitev takih območij (obširneje v vodniku za implementacijo konvencije). Države na generalnem srečanju izvolijo 15 do 21 predstavnikov v Komite, ki določi merila za uvrščanje kulturnih in naravnih znamenitosti na seznam kulturne in naravne dediščine in sprejmejo odločitev o uvrstitvi kulturne ali naravne znamenitosti na seznam. Slovenija ima na seznamu tri znamenitosti: Škocjanske jame, rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja.

 

Približuje se rok za uveljavitev sprememb direktive o presoji vplivov na okolje

Aprila 2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. April 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. To je zelo pomembna sprememba direktive, ki prinaša za države nove obveznosti. Spremembe direktive je potrebno prenesti v nacionalne pravne rede do 16. 5. 2017. Pomembne novosti so naslednje:

 

  • Boljše varstvo kulturne krajine in naravnih habitatov: nova direktiva posveča večjo pozornost pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine v celoti, posebej kulturne krajine. Dosedanja ureditev je določala le, da mora biti v procesu presoje vplivov na okolje identificiran, opisan in ocenjen vpliv na »kulturno dediščino«, nova direktiva specifično zahteva presojo vplivov z oziroma na varstvo kulturne krajine, ki vključuje tudi vpliv vizualnega učinka projektov v smislu spremembe krajine in urbanega območja.
  • Širitev izjemnih okoliščin, ko direktive ni potrebno uporabljati: nova direktiva širi možnosti izjemnih odstopanj, ko direktive ni potrebno uporabljati, če gre za projekt, katerega namen je odziv na izredno okoliščino.
  • Države se morajo posvetiti ukrepom za odpravljanje možnih konfliktov interesov zaposlenih v pristojnih organih, ki izvajajo presojo vplivov, če so ti organi hkrati nosilci investicije.
  • Ekspertize in kvaliteta dokumentacije za presojo vplivov na okolje: kvaliteta presoje vplivov na okolje je odvisna od kvalitete dokumentacije, ki je podlaga za presojo. Nova direktiva zahteva, da morajo biti izdelovalci okoljskih poročil kvalificirani in kompetentni, le poročila visoke kvalitete pa so zadovoljiva.
  • Obvezna presoja glede na zahteve različnih direktiv: nova direktiva posebej naslavlja problem, ko je potrebno zaradi zahtev različnih direktiv opraviti različne presoje vplivov na okolje in zahteva, da države zagotovijo, kjer je to ustrezno, usklajene in/ali skupne postopke.
  • Uvedba sankcij: nova direktiva nalaga državam, da v procesu presoje vplivov na okolje vzpostavijo sankcije, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
  • Predhodni postopek: nova direktiva podrobneje ureja predhodni postopek (»screening procedure«), saj je ta odločitev pomemben mejnik v procesu presoje vplivov na okolje.

 

Sodba Evropskega sodišča pomembno o varstvu habitatov

Evropsko sodišče je 21. 7. 2016 izdalo sodbo v združenih zadevah C 378/15 in C 388/15, s katero se je odločno postavilo v bran Habitatni direktivi (razlaga se nanaša na 3. in 4. odstavek 6. člena te direktive, predvsem podrobnejšemu razumevanju ohranitvenih, preventivnih in izravnalnih ukrepov. Če lahko načrt ali projekt, ki ni neposredno povezan z upravljanjem (zaščitenega) območja ali zanj potreben, škoduje ciljem ohranjanja tega območja, ga je treba šteti za takega, da lahko pomembno vpliva na to območje (45. točka). Treba je sklepati, da neškodovanje celovitosti območja, kot naravnega habitata, zahteva vzdrževanje ugodnega stanja njegove ohranjenosti, kar pomeni trajno ohranitev značilnosti, ki opredeljujejo to območje in  so povezane s prisotnostjo naravnega habitatnega tipa, pri čemer je cilj ohranitve tega tipa upravičil uvrstitev tega območja na seznam zavarovanih območij (47. točka). Presoja na podlagi 3. odstavka 6. člena Habitatne direktive ne sme biti pomanjkljiva in mora obsegati celovite, natančne in dokončne ugotovitve in sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen dvom o učinku del, ki so načrtovana na zavarovanem območju (50. točka). Poudariti je potrebno, da se načeloma morebitni pozitivni učinki prihodnjega razvoja novega habitata, s katerim se želi izravnati izgubo kakovostne površine istega habitatnega tipa na varovanem območju, le težko predvidijo z gotovostjo (52. točka). Uporaba previdnostnega načela v okviru izvajanja 3. odstavka 6. člena direktive od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da presodi posledice projekta za to območje glede na cilje ohranjanja območja in ob upoštevanju varstvenih ukrepov, ki jih vsebuje projekt, s katerim se želi izogniti ali zmanjšati morebitne škodljive učinke, da bi se zagotovilo, da projekt ne škodi celovitosti tega območja (54. točka). Poudariti je treba, da besedilo 6. člena direktive nikjer ne vsebuje pojma »omilitveni ukrepi« (57. točka). Polno učinkovanje določil 6. člena naj bi preprečilo, da bi se pristojni nacionalni organ z ukrepi, imenovanimi »omilitveni«, ki pa dejansko ustrezajo »izravnalnim« ukrepom, izognil posebnim postopkom, določenim v tem členu, s tem ko bi odobril projekt, ki škoduje celovitosti tega območja (58. točka). Sodišče zaključuje, da negativne posledice načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem posebnega ohranitvenega območja ali potreben zanj in ki bi vplival na celovitost tega območja, ne spada na področje uporabe 3. odstavka 6. člena Habitatne direktive.

 

Novosti glede varstva živali

Dne 15. 10. 2016 je začela veljati sprememba Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 64/2016), ki je dosedanjo ureditev odstrela medveda in volka namesto s pravilnikom ministra (Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave) nadomestil z odlokom vlade, ki ga torej lahko v kratkem pričakujemo.

 

Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi pripomb okoljskih organizacij dopolnilo 8. člen predlaganih sprememb Zakona o nadzoru državne meje. Prvotno je predlog zakona predvideval spremembo dosedanjega 8. člena tega zakona v smislu, da se lahko tehnične ovire namestijo na državno mejo brez presoje vplivov na naravo (predvsem živali). Na podlagi pripomb so predlogu zakona dodali nov odstavek, po katerem bo presoja vplivov na naravo potrebna, če se namesti na mejo varovalna ograja ali ovira, če ta ukrep policije traja več kot 6 mesecev in je verjeten pomemben negativni vpliv na varovana območja. V zvezi z živalmi, ki živijo na obmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško, je potrebno opozoriti tudi na Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (Uradni list RS št. 63/2001 ), ki določa: »S ciljem zagotavljanja enotnega poseganja lovstva v populacije vrst divjadi in zaščitene živalske vrste, ki žive na obmejnem območju, Stalna mešana komisija ustanovi izvedensko skupino za usklajevanje posegov v te populacije. Pri obravnavanju meril za varstvo, gojitev in lov divjadi se pogodbenici obvezujeta uveljaviti tista merila, ki so za divjad ugodnejša oziroma zagotavljajo večjo stopnjo varstva« (10. člen 5. odstavek).

 

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo naslednje pomembne dokumente in predpise:

  • Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je v javni razpravi do 21. 11. 2016;
  • Osnutek novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki je v javni razpravi do 15. 11. 2016;
  • Predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki je v javni razpravi do 4. 11. 2016. 

 


 

Kohezijski kotiček

 

Javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020

2. rok za zbiranje prijav na razpis je 14.11.2016. Možni potencialni prijavitelji so "lokalni, regionalni ali nacionalni organi (npr. občine, regije,..), neprofitne organizacije, ustanovljene po javnem ali zasebnem pravu - pravne osebe na področju varovanja narave (npr. organi upravljanja Nature 2000 in zavarovanih območij, organi za ohranjanje narave, NVO, institucije R&R, regionalne razvojne agencije, gozdni instituti,...)". Razpis je odprt do porabe sredstev. Več… 

 

Prevodi razpisne dokumentacije razpisa LIFE 2016 v slovenskem jeziku

Na voljo so neuradni prevodi razpisne dokumentacije razpisa LIFE 2016 v slovenskem jeziku. Več…

 

Program Erasmus+: Razpis za zbiranje predlogov 2017 – EAC/A03/2016

 

Evropska komisija je 20. oktobra objavila razpis za zbiranje predlogov za izvajanje programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ za leto 2017. V prihodnjem letu bo na voljo 2 157,1 milijona EUR, kar je 13 % več sredstev kot leta 2016. Več…


  

Napovednik dogodkov

 

24. 10. – 7. 11.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja

Focus, društvo za sonaraven razvoj vas med 24. 10. in 7. 11. vabi na ogled razstave v avli Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Več…

 

24. – 27. 11.: Razstava »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«

Inštitut za trajnostni razvoj vas vabi, da jih obiščete na sejmu Narava – Zdravje med 24. in 27. 11. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bodo v okviru projekta EAThink2015 predstavili razstavo »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«

 

30. 11.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

 

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 72, september 2016

 

 

Uvodnik

 

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj: Jej lokalno, misli globalno!

  …je moto evropskega projekta EAThink2015, v katerem na Inštitutu za trajnostni razvoj že drugo leto povezujemo svoj program Šolski ekovrtovi s temami globalnega učenja. S pomočjo globalnega učenja spoznavamo povezave v globaliziranem svetu ter svojo vlogo v njem: kako naša dejanja vplivajo na življenje ljudi na drugem koncu sveta, in obratno. Ta znanja so osnova za prevzemanje naše soodgovornosti za stanje planeta in človeštva. 

Več

Več

Šolam v okviru EAThink ponujamo sodelovanje v vrsti različnih dejavnosti: izvedbo delavnic globalnega učenja na šolah (v sodelovanju z društvom Humanitas), obiske lokalnih ekoloških kmetij, pomoč pri organiziranju »globalnih« in »vrtnih« dogodkov za širšo javnost, foto- in videonatečaj ter najpomembnejše – spodbude za šolske ekovrtove. V letošnjem in naslednjem letu bomo kakim 100 šolam pomagali vzpostaviti ali nadgraditi šolske ekovrte: s strokovnim znanjem na delavnicah za učitelje in celo s sofinanciranjem ekovrtnarskih materialov.

 

 

 

Cilj in namene programa Šolski ekovrtovi, ki ga izvajamo že od l. 2011, smo tako nadgradili še s cilji globalnega učenja. Oboji cilji se odlično dopolnjujejo! Prepričani smo, da se bodo mlade generacije le s takšnimi znanji sposobne uspešno soočiti z izzivi globaliziranega sveta. Ko se z našimi sedanjimi politiki in kmetijskimi strokovnjaki pogovarjamo o stanju in vizijah kmetijstva in pridelave hrane v Sloveniji, Evropski uniji, pa tudi globalno, lahko le ugotavljamo, da večini manjkajo osnovna znanja globalnega učenja in ekološkega kmetijstva. Zato se tudi bolj ali manj vrtimo v krogu, kot država in kot EU ne znamo priti iz začaranega kroga, ki danes narekuje kmetijske politike. Javni denar se tako porablja za najglasnejše zasebne in posebne interese, ne za javno dobro! Bolj in bolj izboljšujemo in kompliciramo programe (razvoja podeželja), z edinim namenom – da bi bilo na koncu čim manj sprememb. Zato poraba pesticidov še vedno ne upada, zato čebele še vedno umirajo, zato izginjajo ptice kmetijske krajine,  zato otroci še vedno jedo (uvoženo) konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo in ne (lokalne) ekološke, in tako dalje... 

 

Zato pa uspemo ustvariti vedno več birokratskega dela za kmete in druge izvajalce programa razvoja podeželja in seveda vse več birokratskih delovnih mest v državni in EU upravi. Te pa spet plačujemo z javnimi sredstvi.

 

Konec maja letos je ITR skupaj z Mrežo Plan B za Slovenijo na mesto Ljubljana oziroma njenega župana naslovil pobudo za priključitev »mestom brez pesticidov« - odziv je bil pozitiven in dejavnosti že potekajo. Hkrati smo na vlado in štiri najpristojnejša ministrstva (kmetijstvo, zdravje, okolje, finance) naslovili pobudo za uvedbo takse oziroma dajatve na kemične pesticide (progresivno glede na njihovo nevarnost za zdravje in okolje). Do septembra do nas ni prišel noben odziv. Šele ko smo na to temo organizirali okroglo mizo v okviru Ekotedna, smo se lahko pogovorili o tej temi tudi s predstavniki nekaterih državnih inštitucij (Uprava za varno hrano, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Urad za kemikalije, ter podpredsednico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta, poslanko Violeto Tomič). Skupaj smo ugotovili, da je naše kmetijstvo še zeloooo daleč od »brez pesticidov«, in žal celo daleč od »manj pesticidov«, saj vlada velik odpor do priznanja, da bi kaj takega sploh bilo možno – žal, spet zato, ker za tako priznanje manjka drugačno ZNANJE. Tudi pri »strokovnih službah«. 

 

In spet smo pri mladih. Seveda šolski ekovrtovi in globalno učenje ne morejo odpraviti teh težav, lahko pa opozarjajo nanje in tudi na rešitve, ter opogumljajo prizadevanja za pridelavo lokalne in ekološke hrane. Tako da bi tudi v Sloveniji naše sedanje obnašanje, ki večinoma poteka na način »misli lokalno, jej/konzumiraj globalno« zamenjali z lokalno in globalno osveščenostjo in odgovornostjo v smislu mota projekta EAThink iz zgornjega naslova.

 

 

    

 


  

Aktualno v Planu B

 

Mreža Plan B za Slovenijo na Vlado RS naslovila poziv 

Umanotera je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo pred vrhom OZN o beguncih in migrantih (19. 9. v NY), zasedanjem trgovinskih ministrov držav članic EU (23.9. v Bratislavi) ter ob sprejemanju podnebno-energetske zakonodaje do 2030 na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv. Mreža Plan B za Slovenijo Vlado RS poziva naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij. Slovenija kljub svoji majhnosti pri tem lahko igra pomembno vlogo tudi v mednarodnih političnih procesih. Več… 

 


   

Iz aktivnosti članic

 

15. Ekopraznik in Ekoteden 

10. septembra je potekal že 15. Ekopraznik, ki so ga proslavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Med 5. in 9. septembrom pa je v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani potekal Ekoteden, v okviru katerega se je zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov: 

Več

Več

- debata o Pobudi ITR-ja in mreže Plan B za Slovenijo: Poziv vladi za uvedbo takse na pesticide in pobuda »Ljubljana – mesto brez pesticidov«, ki so se je udeležili dr. Jernej Drofenik (MKGP), dr. Tanja Fatur (NIJZ) in Violeta Tomić (Odbor DZ za KGP), vodila pa jo je dr. Anamarija Slabe. 

- predstavitev vseh preteklih kot tudi sedanje in bodoče dejavnosti projekta EAThink2015 - jej lokalno, misli globalno! 

- Predavanje Sanje Lončar Koliko smo lahko samooskrbni pozimi? 

- Dogodek Ekotrgovine – pripravljene na prihodnost?, na katerem je bilo predstavljeno novo e-izobraževanje o Kodeksu dobre prakse za ekološke trgovine. Potrošniki - in zaposleni - od ekoloških trgovin pričakujejo več kot le ponudbo ekoloških proizvodov. Ekotrgovina se ne sme končati z okolju prijaznimi izdelki, temveč mora razvijati družbeno pravičnost, transparentnost, trajnostne odnose z zaposlenimi in strankami, skrbeti za lastno okolje. Več…

 

Konferenca o odrasti: nove vizije okoljske in socialne pravičnosti

V začetku septembra je na Univerzi Corvinus v Budimpešti potekala 5. mednarodna konferenca »Odrast – velika preobrazba: politični in ekonomski viri našega časa«. Na dogodku, ki sta ga soorganizirali tudi dve slovenski organizaciji – društvo Focus in Ena banda, je sodelovalo več kot 600 znanstvenikov in raziskovalcev iz vsega sveta. Prvič je ob konferenci potekal tudi »Teden za odrast«, ki je na živahna dogajanja na različnih lokacijah po Budimpešti pritegnil več tisoč udeležencev. Več…

 

 

Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?

Umanotera je objavila dokument »Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?«, v katerem opozarja, da si mora Slovenija aktivno prizadevati za nov gospodarski model, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega časa. Več…

Več

Več

 

 

 

»Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!« - javni poziv poslancem Državnega zbora RS 

6. septembra je v Ljubljani potekala novinarska konferenca Umanotere, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Greenpeaca v Sloveniji, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) z naslovom »Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!«, kjer so predstavili skupen javni poziv poslancem Državnega zbora RS. Več…

 

 

Ne meč'mo hrane stran!

Ekologi brez meja so pričeli izvajati novi projekt na področju zavržene hrane Ne meč’mo hrane stran! Glavni cilj projekta je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih. Količina zavržene hrane se resda znižuje, v letu 2014 je po ocenah znašala 55 kg na prebivalca Slovenije, od tega pa še vedno skoraj polovica zavržene hrane nastane v gospodinjstvih. Več…

 

 

Zero Waste gurujka Bea Johnson predstavila svoj dom brez odpadkov

22. septembra je pred polno dvorano Kreativnega centra Poligon Bea predstavila svoj način življenja brez odpadkov in knjigo, s katero navdušuje publiko po celotnem svetu, saj je prevedena že v 12 jezikov. Tudi slovensko občinstvo je letos poleti dobilo prevod te uspešnice, ki je nastal v sodelovanju med Društvom Ekologi brez meja in Tehniško založbo Slovenije. Američanka s francoskimi koreninami je zelo simpatično in poljudno prikazala preobrazbo tipično ameriške potrošniške družine v takšno, ki celoletno količino odpadkov spravi v malo večji kozarec za vlaganje. Več…

 

 

Objavljen znanstveni članek o energetski revščini in projektu REACH

V reviji Sociology and Anthropology je bil objavljen znanstveni članek Energy Poverty: Practical and Structural Solutions for South-East Europe (Energetska revščina: praktične in strukturne rešitve za Jugovzhodno Evropo), avtorjev Lidije Živčič, Tomislava Tkalca in Slavice Robić. Članek se osredotoča na energetsko revščino v Jugovzhodni Evropi ter predstavi raziskavo problematike, ki je potekala v Bolgariji, Makedoniji, Sloveniji in na Hrvaškem, kjer se izvaja projekt REACH. Več…

 

 

Prebivalci kot steber energetske tranzicije

Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem tednu. Študija orisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Slovenijii bi lahko “energetski državljani” zadostili 25 % potreb po električni energiji leta 2050, kar 40 % gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Na ravni EU bi lahko leta 2050 prebivalci pokrili kar 45 % potreb po električni energiji. Več…

 

 

Global Green Destinations Day

Ob svetovnem dnevu turizma je v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day (27. – 28. 9. 2016). Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni je združil vodilne strokovnjake v trajnostnem razvoju in zelenem turizmu, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij, združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj v turizmu. Na konferenci so tudi razglasili prvo državo na svetu, ki je prejela naziv zelene destinacije, in sicer je laskavi naziv prejela Slovenija. Na dogodku je sodelovala tudi Umanotera.

 

 

Kolesarski izlet po Bohinju v okviru Evropskega tedna mobilnosti

V torek 20. septembra 2016 je v Bohinju potekal rekreacijsko-naravoslovni dogodek Kolesarski izlet po Bohinju. V okviru Evropskega tedna mobilnosti in v sodelovanju z Občino Bohinja ga je organizirala agencija RAGOR kot točka programa Europe Direct za Gorenjsko.  Dogodku so se pridružili tudi partnerji projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga izvaja CTRP Kranj, saj je bilo v dogodku uporabljenih tudi 14 novih koles, ki so bila kupljena v okviru tega projekta. Več…

 

 

Brez avta po še več doživetij narave in podeželja Posočja 

Ob zaključku glavne poletne turistične sezone so na širšem območju doline Soče v občini Kobarid potekali promocijski Dnevi zelenih lokalnih izletov. Na teh izletih so se lahko vsi, ki so si za obisk tamkajšnje narave in podeželja izbrali privlačno kombinacijo javnega minibusa in vodenega pohoda, na poti brezplačno udeležili številnih zanimivih doživetij. Namenjeni so bili predvsem turističnim obiskovalcem območja, izvedeni pa so bili v okviru projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga CTRP Kranj izvaja s podporo Programa Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 ter Republike Slovenije. Več… 

 

 

Morigenos na Tednu Sredozemske obale

Med 23. septembrom in 1. oktobrom na slovenski obali poteka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, v sklopu katerega je društvo Morigenos organiziralo dva filmska večera v Art Kinu Odeon v Izoli. V torek, 27. 9. so zavrteli dokumentarni film Plastik Fantastik. Filmskega večera se je udeležil tudi avtor filma Uroš Robič, s katerim so se gledalci po projekciji pogovarjali o problematiki morskih odpadkov. V četrtek, 29. 9. pa so zavrteli večkrat nagrajeni dokumentarni film Skriti zaliv, kateremu je sledil pogovor s člani društva Morigenos. Več…

 

 

Delfini in kiti severnega Jadrana na znamkah Pošte Slovenije

Na pobudo društva Morigenos so nastale priložnostne znamke z motivi velike pliskavke, navadnega kratkokljunega delfina, navadnega progastega delfina in brazdastega kita. Ilustracije so delo Matjaža Učakarja, znamke pa se ponašajo z dvojnim tiskom, ki na ultravijolični svetlobi razkrije še eno zanimivo podobo. Znamka Krajinskega parka Strunjan prikazuje najdragocenejši del Naravnega rezervata Strunjan, prepadno steno flišnega klifa, ki je od nekdaj združen z morjem. Več…

 

 

Izšla je deveta številka Trdoživa

Ste vedeli, da je z letošnjim letom 2016 botanični vrt Julijana v Trenti praznoval že kar 90 let in kaj obsega pojem varstvo narave ter da se je z razvojem naravovarstvene stroke razširilo zavedanje o varovanju posameznih vrst? Ste vedeli kaj določa Uredba o zavarovanih živalih in kako se pravilno obnašati ob srečanju z rjavim medvedom? Ste vedeli, da obstaja več vrst rastlin Spominčiča? Biološko obarvane članice mreže, Društvo Dinaricum, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Herpetološko društvo, Morigenos ter Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, vas vabijo k branju nove številke biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.

 

 

Poročilo projekta Martinček

Zavod UMMI je tudi letos mladim polepšal počitnice s projektom Martinček. Gre za projekt, kjer so mladi otrokom na ne vsiljiv način popestrili počitnice na Ankaranskem polotoku z znanjem in veščinami ter zavedanjem prostora, narave in življenja, katerega del smo. Reportažo mentorice Veronike Podgrajšek si lahko preberete tukaj.

 

 

Društvo Dinaricum prisluhnilo rukanju jelenov

Člani društva Dinaricum so na območju Pivških presihajočih jezer prisluhnili značilnemu oglašanju jelenov v paritvenem obdobju – jelenovem ruku. Več…

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Konvencije s področja podnebja, ozonskega plašča in zraka

Na varstvo zemeljske atmosfere in ozračja, ki ga dihamo se nanašajo Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, zato jih obravnavamo skupaj. Časovno so si sledile konvencije v naslednjem zaporedju:

 

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

Več

Več

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) je bila sprejeta leta 1979, v veljavo pa je stopila leta 1983. Slovenija jo je prevzela od prehodne države, ki jo je ratificirala leta 1986 z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, MP, št. 9/92. H konvenciji je bilo tekom let sprejetih več protokolov, ki jih je Slovenija ratificirala (razen dveh, 1b in 1d). Konvencija s protokoli zavezuje države k zmanjševanju emisij različnih onesnaževal v zrak in vodenju evidenc nacionalnih emisij onesnaževal v zrak. Tako Agencija RS za okolje letno pripravlja nacionalne evidence onesnaževal zraka, o katerih mora vsako leto skupaj z vsebinskim delom poročila poročati Sekretariatu UNECE (United Nations Economic Commission for Europe). Vsa poročila so javno dostopna. Več informacij o konvenciji je dostopnih na UNECE. 

 

Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča

Več

Več

Varstvo ozonskega plašča ureja Dunajska konvencije o varstvu ozonskega plašča (The Vienna Convention for the Protection of the Ozone Layer), ki je bila sprejeta 1985. leta in je stopila v veljavo 22.9.1988. Leta 2009 je postala prva konvencija, ki je dosegla ratifikacijo vseh. Slovenija je konvencijo prevzela z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij združenih narodov in konvencij sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS, MP št. 9/92). Pogodbenice so po konvenciji dolžne sprejeti ukrepe za zmanjševanje človekovega vpliva na spreminjanje ozonskega plašča. Konkretneje je pomembnejši Montrealski protokol h konvenciji (The Montreal protocol on Substances that Deplete the Ozone Layer) z vsemi spremembami, ki je bil sprejet zaradi zmanjšanja proizvodnje in porabe snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč. Protokol je bil sprejet leta 1987 in je stopil v veljavo 1.1.1989. Slovenija ga je povzela po prejšnji državi z nasledstvom (ratifikacija Uradni list SFRJ MP št. 16/90, nasledstvo Uradni list RS MP št. 17/92). Več podrobnosti o izvajanju konvencije v Sloveniji je dostopnih na spletni strani Agencije RS za okolje.

 

 

Okvirna konvencija o podnebnih spremembah

Več

Več

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Framework Convention on Climate Change) je stopila v veljavo 21.3.1994, ratificiralo pa jo je 198 držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Uradni list RS, št. 59/95. Konvencija določa splošni cilj ustalitve koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na taki ravni, da bo preprečila nevarno poseganje človeka v podnebni sistem in omogočila ekosistemom naravno prilagoditev na podnebne spremembe. Države pogodbenice spremljajo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov, ustvarjajo nacionalne strategije za boj proti izpustom in za prilagajanje podnebnim spremembam. Največje breme nosijo najbolj razvite industrializirane države. H konvenciji je bil sprejet Kyotski protokol (Kyoto protocol), ki je stopil v veljavo 16. februarja 2005, Slovenija pa ga je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02). Države pogodbenice, ki so ratificirale protokol (tega ni storila ZDA) so se s Kyotskim protokolom zavezale h konkretnejšim zavezam – pogodbenice iz seznama imajo individualno določene zahteve glede doseganja ravni izpustov v obdobju od leta 2008 do 2012 glede na izhodiščno stanje leta 1990. H Kyotskemu protokolu je bil v Dohi leta 2012 sprejet aneks (Doha Amendment), ki je opredelil zahteve za države za obdobje do konca leta 2020. Za članice Evropske unije je EU sklenila sporazum za skupno izpolnjevanje obveznosti svojih članic. Mednarodne aktivnosti glede podnebnih sprememb izhajajo iz poročil medvladnega panela za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change IPCC), ki ga pripravljajo znanstveniki iz 193 držav, da se znanstveno ugotavlja kakšno je stanje in trendi glede podnebja.

 

 

Računsko sodišče RS je za leti 2005 in 2006 naredilo revizijo Izvajanja ukrepov za doseganje ciljev na področju varovanja zraka, ozonskega plašča in podnebja za Slovenijo, kjer so podrobneje opisane dolžnosti Slovenije v zvezi z izpolnjevanjem navedenih treh konvencij. 

 

Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije ugotavlja, da EU krši pravico dostopa do pravnih sredstev

Od leta 2008 si je mednarodna mreža ClientEarth pred pritožbenim odborom Aarhuške konvencije prizadevala dokazati, da Evropska unija krši Aarhuško konvencijo v delu pravice dostopa do učinkovitih pravnih sredstev (access to justice). V osnutku odločitve, ki jo je pritožbeni odbor izdal 27. 7. 2016 je podana ugotovitev, da je EU kršila Aarhuško konvencijo, ker je Evropsko sodišče blokiralo dostop posameznikov in nevladnih organizacij do sodišča. Več podrobnosti lahko preberete na spletni strani ClientEarth.

 

 

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo in dalo v javno razpravo:

- Osnutek Programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2016-2021, ki je v javni razpravi do 5. 10. 2016;

 

- Osnutek Odloka o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018, ki je v javni razpravi do 28. 10. 2016.

 


 

Napovednik dogodkov

 

4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov

Društvo Ekologi brez meja vabi organizatorje kulturnih, športnih in drugih dogodkov na delavnici za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov, kjer boste spoznali smernice Zero Waste prireditev. Delavnica bo potekala v Velenju. Več…

 

 

4. 10.: Projekcija dokumentarnega filma Odločitev je naša

V torek, 4. oktobra ob 17.30 uri, bo v Trubarjevi hiši literature projekcija filma Odločitev je naša. V pogovoru po filmu bosta sodelovala Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in Matjaž Ugovšek, predsednik društva za trajnostni razvoj Duh časa. Več…

 

 

6. 10.: Posvet Energija in potrošniki

Focus, društvo za sonaraven razvoj vas 6.10 ob 11.00 uri vabi na posvet Energija in potrošniki. Več…

 

 

14. 10.: Delavnica na temo družbenih inovacij

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije, katerega članica je tudi mreža Plan B za Slovenijo 14. 10. v Ljubljani organizira delavnico na temo družbenih inovacij in vloge NVO pri ustvarjanju le-teh. Vabilo bo objavljeno na spletni strani mreže.

 

 

15. – 16. 10.: Zeleni vikend v Bohinju 

CTRP Kranj vas v sklopu projekta »Parkiraj in doživi naravo« vabi na Zeleni vikend v Bohinju. Več…

 

 

17. 10.: Slovenska premiera filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It)

Društvo Ekologi brez meja vas vabi na slovensko premiero filma Ne meč'mo hrane stran! (Just Eat it), ki bo potekala v ponedeljek, 19. oktobra, ob 19.00 uri v Kinu Šiška v Ljubljani. Več…

 

 

26. 10.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17.00 in 19.00 uro. Več…

 

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 71 julij - avgust 2016

 

 

Uvodnik

 

Katja Huš, Nina Štros: Prihodnost slovenske energetike v času rekordnih temperatur

Natanko pred enim letom smo dobili prvi uradni vtis o prihodnosti slovenske energetike, kot so si jo zamislili na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo je preteklo poletje odprlo javno obravnavo predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) – t.i. osnovnega razvojnega dokumenta, ki bi naj nastavil smernice slovenske energetike za naslednjih 20 oz. 40 let. Kar smo prebrali, je bilo zaskrbljujoče, saj ni ponujalo odločne poti prehoda na obnovljivo energijo, temveč je utiralo pot dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in kurjenju premoga v Šoštanju še do leta 2054. 

Več

Več

V sklopu javne razprave smo se takrat Greenpeace Slovenija in društvo Focus zavzeli, da bi EKS zagotovil: 1) strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE, 2) trajnostno, okoljsko in družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, 3) aplikacijo načela ''energetska učinkovitost na prvem mestu'' (Energy Effiiciency First Principle), 4) prehod na 100 % OVE do leta 2050 in 5) demokratizacijo energetskega sistema.

 

To poletje, ko vsak mesec podira globalni temperaturni rekord, je nujnost energetske tranzicije še toliko bolj očitna in glasno trka na našo državljansko vest. Naše misli pa se tako tudi ob “počitniških” poletnih dnevih vračajo k TEŠ-u, NEK-u in kopici sončne energije, ki ostaja neizkoriščena.

 

A kaj se je z EKS dogajalo od preteklega poletja? Na začetku tega leta je Ministrstvo predstavilo vse komentarje in predloge, ki so prispeli tekom javne razprave, spomladi pa smo se udeležili delavnice na temo “virov energije za trajnostno oskrbo Slovenije”. To je bila prva v seriji več delavnic, ki bi jih naj Ministrstvo izvedlo v okviru posvetovalnega procesa o EKS. Po prvotnih načrtih Ministrstva pa bi se naj javnost seznanila z osnutkom EKS že konec tega leta. A v ta načrt lahko upravičeno dvomimo. Glede na zadnje informacije, objavljene na spletni strani Ministrstva, dolgoročne energetske balance in strokovne podlage, na podlagi katerih bi se naj EKS pripravil, še niso bile naročene.

 

Ne glede na časovnico pa si želimo, da bi se v razpravo o prihodnosti energetike vključili tudi neobičajni osumljenci iz civilne družbe. Odločitve o energetiki namreč pomenijo tudi odločitev o tem, kakšen zrak bomo dihali, kakšno gospodarstvo bomo razvijali, koliko okoljskih bremen bomo pustili našim zanamcem, kako socialno pravična bo energetska tranzicija za vse prebivalce itd.

 

Če bomo ostali odvisni od fosilnih goriv, bomo pristali v potencialno katastrofalni spirali kopičenja emisij toplogrednih plinov in vse ekstremnejših posledic za podnebje. Premog bomo morali v Sloveniji nehati kuriti pred letom 2054. A ta proces mora biti voden premišljeno, pri čemer mora biti zagotovljena pravična tranzicija za skupnosti, ki so trenutno odvisne od premoga (npr. nacionalni program poklicnih prekvalifikacij). In če se kot rešitev za podnebne spremembe dandanes velikokrat omenja jedrska energija, je to lažna rešitev. Karkoli bi jedrska energija lahko naredila za podnebje, naredi prepočasi in s prevelikimi stroški, če upoštevamo vse stroške skozi celotno življenjsko dobo elektrarne.

 

EKS sicer zasleduje cilj »nizkoogljičnosti«. A ne sme se zgoditi, da bi pod slogani nizkoogljičnosti in trajnosti neupravičeno dajal prednost jedrski energiji. V nadaljnjem postopku morajo biti vsi viri energije enakovredno ocenjeni in nujno si moramo odgovoriti na vprašanji, kako zagotoviti pravočasno in pravično opustitev premoga ter ali je jedrska energija za državljane sprejemljiva, še posebej gradnja dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II).

 

Od EKS tako tudi še naprej pričakujemo, da bo sledil načelu demokratičnega odločanja, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. Določiti mora cilje na področju oskrbe z energijo na podlagi verodostojnih projekcij gospodarskega in družbenega razvoja, zagotoviti okoljsko in družbeno sprejemljivo pridobivanje energije ter pri ocenjevanju in primerjanju tehnologij upoštevati eksterne stroške vseh energetskih virov. Menimo, da mora zagotoviti pot tranzicije v energetski sistem, ki bo temeljil na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter predvidel prehod iz monopolne v množično in razpršeno proizvodnjo energije, pri čemer bodo državljani, lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja vključeni v nove investicije. In nenazadnje, od EKS pričakujemo, da bo zagotovil vzpostavitev energetskega sistema, ki bo omogočal večjo participacijo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.

 


  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

19. 7. je Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije javno objavilo Predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS. Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je v imenu mreže Plan B za Slovenijo pripravila odziv na predlagana finančna vlaganja in ukrepe, s katerim namerava Vlado opozoriti na nekatera neskladja in pomanjkljivosti predloga.  

Več

Več

Upravno sodišče RS je ugodilo tožbi članic mreže Plan B za Slovenijo PIC in DONDES, in sicer da se odpravi Priloga 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Več info sledi v Pravnem kotičku.

 

Delovna skupina okoljevarstveno pravno varstvo je v začetku avgusta pripravila pripombe na osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in jih posredovala Ministrstvu za okolje in prostor. Poleg komentarjev k različnim členom osnutka Mreža Plan B za Slovenijo tudi ugotavlja, da uredba za odstrel nima zakonske podlage. Več…

 

Konec julija je mreža na Ministrstvo za notranje zadeve naslovila dopis s predlogom o izločitvi spornega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje. Z ministrstva so odgovorili, da ob sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije zagotavljajo kar najboljše preventivno zavarovanje divjadi in drugih prostoživečih živali ter da bi pridobitev ocene vplivov namestitve na okolje povzročila dolgotrajne postopke, kar bi onemogočilo učinkovito ukrepanje, zaradi česar našega predloga niso upoštevali.  Več…

 

Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva, lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.

 

Akcija v podporo razvoju intermodalnosti kolesa in vlaka ter prevoza potnikov s posebnimi potrebami na Slovenskih železnicah 

Po uspešno izvedenem majskem seminarju VLAK IN KOLO - Alternativa osebnemu avtomobilu na vsakdanjih in turističnih poteh Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), v sodelovanju s Slovensko kolesarsko zvezo (SKM), nadaljuje s pobudami in aktivnostmi na področju razvoja potniškega železniškega prometa v Sloveniji.

Več

Več

V načrtu je več aktivnosti, s katerimi bodo Vlado RS in vodstvo Holdinga SŽ pozvali k a) nakupu ustrezne vlakovne garniture za prevoz koles; b) predelavi obstoječih potniških garnitur, tako da bodo te omogočale prevoz oseb s posebnimi potrebami (kolesarji, otroki v vozičkih, osebe na invalidskih vozičkih); c) prenovi železniških postaj, ki bodo omogočale varen in neoviran dostop do vlakov vsem potnikom ter varno in pred vplivi vremena zaščiteno parkiranje koles. 

 

V pripravi je spletna peticija: ZA BOLJŠI IN DO POTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI PRIJAZEN PREVOZ POTNIKOV NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH. Povezava do spletne peticije bo na voljo v kratkem.

 

V času Evropskega tedna mobilnosti (16. – 22. 9.) bo organizirana tudi vsesplošna akcija v podporo razvoju intermodalnosti kolesa in vlaka ter prevoz potnikov s posebnimi potrebami na Slovenskih železnicah, na katero bodo vabljeni vsi podporniki pobude za prenovo potniškega prometa. 

 

 

Usposabljanje za izvajanje kampanj 

V okviru obširnega usposabljanja za izvajanje kampanj in zagovorništva, ki poteka v okviru delovne skupine Financiranje okoljskih nevladnih organizacij, smo konec julija izvedli dvodnevno poglobljeno usposabljanje za izvajanje kampanj – »Advanced campaign training», ki ga je izvedel predstavnik Greenpeace-a iz Slovaške Jurij Rizman. Usposabljanja se je udeležilo deset udeležencev iz petih organizacij članic mreže.

 

 


 

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

 

Trajnostna energetika 

Delovna skupina za trajnostno energetiko (DS TE) vključuje članice mreže Plan B za Slovenijo, ki jih ta tematika zanima. Delovna skupina sledi več procesom sprejemanja energetskih politik na državni in EU ravni. Lani so se pričele aktivnosti v navezavi na proces oblikovanja in sprejemanja Energetskega koncepta Slovenije (EKS).

Več

Več

V začetku leta 2016 so bili člani skupine seznanjeni z javno predstavitvijo rezultatov analize komentarjev na predlog usmeritev EKS. Člani delovne skupine so 27. 5. 2016 sodelovali na delavnici o virih energije, ki jo je v sklopu procesa oblikovanja EKS pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI). Vsebinskega zaključka delavnice sicer ni bilo, saj je šlo bolj za razpravo med različnimi deležniki. V prihodnjih mesecih bodo izvedene še 3 sorodne delavnice, na katerih bo zastopana tudi DS TE. Kmalu pričakujemo tudi odpiranje javne razprave o novem Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije (AN OVE), ki ga pripravlja MzI, kjer se bomo aktivno vključili s pripravo pripomb.

 

Trenutno v okviru DS TE potekajo aktivnosti za pripravo sklopa strokovnih delavnic za NVO-je, katerih namen je povezovanje med področjem energetike in naravovarstvom. Nanašale se bodo na ekološko problematiko umeščanja obnovljivih virov energije v prostor (problematika hidroelektrarn na srednji Savi, vetrnice, male hidroelektrarne). S sklopom delavnic želimo spodbuditi proces prenosa znanj med različnimi strokami ter poskusiti poenotiti stališča nevladnih organizacij znotraj mreže Plan B za Slovenijo.

 


  

Iz aktivnosti članic

 

Onesnaženje zraka zaradi premoga ne pozna meja

»Poleg podnebnih tudi zdravstvene posledice, ki jih nosi kurjenje premoga, ne poznajo meja. Potrebujemo zaostrene emisijske standarde na evropski ravni, v državah, ki kurijo premog, pa moramo oblikovati programe opuščanja premoga. V Sloveniji moramo med drugim tako sprejeti dejstvo, da TEŠ ne bo mogel delovati do leta 2054, Vlada pa mora prevzeti odgovornost, da bo zapiranje TEŠ-a dobro upravljano, s čim manj posledicami za lokalno skupnost in ljudi, ki so od premogovne industrije trenutno odvisni. K prizadevanju za čim hitrejše opuščanje premoga pa bi si morali prizadevati ne le »okoljevarstveniki« - poročilo nas ponovno opozori, da bi morala TEŠ in TE-TOL skrbeti tudi Ministrstvo za zdravje in vse, ki delujejo na področju javnega zdravja«, je prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF komentirala vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros. Več…

 

Dovolj za vse – katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdali katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, naj prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Več…

 

Pilotni projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri se bo izvajal v Novi Gorici

Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno–informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki. Več…

 

2. cilj trajnostnega razvoja in globalno učenje

V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev!, v katerem sodeluje tudi nekaj članic mreže Plan B za Slovenijo, so v mesecu juliju 2016 predstavili 2. cilj trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakote. Pojasnili so, kako lahko globalno učenje pripomore k uresničevanju danih zavez držav. Več…

 

Tudi moj dom brez odpadkov

»Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!« Zapis Helene Nieboer iz društva Ekologi brez meja, ki vas bo prepričal, da Zero Waste Home ni znanstvena fantastika, ampak mnogo kje že realnost. Več…

 

Kava na poti je še ena od ugank potrošniške družbe 

»Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na oglas Petrola za kavo na poti, v katerem si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata, oglas seveda ne pove. Mogoče boste rekli, da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.« Zapis Erike Oblak iz društva Ekologi brez meja, zaradi katerega boste v avtu prevažali tudi lonček za večkratno uporabo. Več…

 

E-bilten Mreže šolskih ekovrtov

16. avgusta je izšel novi E-bilten Mreže šolskih ekovrtov, ki ga izdaja Inštitut za trajnostni razvoj. Novičke si lahko preberete tukaj. 

 

Prvi dan popisa »howling« 2016

Društvo Dinaricum izvaja popisovanje volkov z izzivanjem oglašanja. V prvi noči so skupno popisali pet odzivov odraslih volkov in v enem primeru celo mladičev. S popisovanjem bodo nadaljevali še nekaj dni. Več… 

 

Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera ter Zeleni doživljajski izleti v širšem območju doline Soče v občini Kobarid

21. avgusta je v okviru programa Podeželsko razvojno jedro potekal etnološko - naravoslovni turistični dogodek Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera po kopnem in po vodi. V okviru projekta Parkiraj&Doživi naravo pa so med 22. in 24. avgustom po hribovitem podeželju in naravi v okolici Kobarida potekali promocijski doživljajski izleti. Brezplačne izlete je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več… 

 

10. Dan delfinov

V soboto, 20. avgusta, je v Piranu potekal že 10. Dan delfinov, ki je kot vedno ponudil pester program poučnih in zabavnih doživetij tako za mlade kot tudi malce starejše. Več...

 


  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in povezane konvencije

Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (United Nations Convention on the Law of the Sea), ki je bila sprejeta 10. 12. 1982 na Jamajki (zato se imenuje tudi Jamajška konvencija) in je v veljavo stopila 16. 11. 1994, je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o nasledstvu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Uradni list RS št. 79/1994).

Več

Več

Konvencija ureja številna področja, predvsem pravice in dolžnosti držav in za ta namen definira pojme, med njimi najpomembnejši:

 

- odprto morje je skupek vseh tistih delov morja, ki niso vključeni v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje vode neke države ali v arhipelaške države;

- notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim v tesni zvezi in zato tudi pravno izenačeni s kopnim;

- teritorialno morje je pas morja ob obali države, nad katerim ima država suverenost;

- zunanji pas je morje, ki se nahaja za črto, ki zamejuje teritorialno morje;

- epikontinentalni pas (ekonomska cona izkoriščanja) je pripadajoče morsko dno do globine 200 m tudi izven teritorialnih voda do dogovorjenih meja;

- mednarodna cona so tisti deli morja in morskega dna, nad katerim nima nobena država suverenih pravic – razglašeni so za skupno dediščino človeštva. 

 

Konvencija nadalje določa predvsem številna pravila za plovbo po posameznih območjih, ekonomsko izkoriščenja in varovanje morja. Slednje je povezano z dolžnostmi držav, da ohranjajo morsko okolje in z njim upravljajo. V ta namen je Slovenija sprejela Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 93/2005). Z njim je v svojem epikontinentalnem pasu, ki obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, razglasila zaščitno ekološko cono, kjer izvaja svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.

 

Na odprtem morju imajo vse države pravico svobodnega znanstvenega raziskovanja morskega okolja, pri čemer se lahko raziskovanje morskega dna opravlja zgolj za miroljubne namene, s primernimi znanstvenimi metodami in sredstvi, ki so skladni s konvencijo, raziskovanje ne sme neupravičeno motiti drugih svoboščin na odprtem morju, pri tem pa se morajo spoštovati vsa sprejeta pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varovanje in ohranjanje morskega okolja. Tako ima tudi vsaka država na odprtem morju pravico graditi znanstveno raziskovalne postaje in umetne otoke. Pri tem pa so države odgovorne za škodo, ki jo povzročijo drugim državam ali z onesnaževanjem.

 

Konvencija posebno pozornost namenja varovanju in ohranjanju živega naravnega bogastva in gospodarjenju z njim odprtega morja in tudi posameznim skupinam živih bitij. Države so dolžne sprejeti ukrepe za spoštovanje ohranjanja živega bogastva morja. V zvezi s tem je bil sklenjen tudi poseben sporazum (The United Nations Agreement for the Implementation of the Provisions of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982 relating to the Conservation and Management of Straddling Fish Stocks and Highly Migratory Fish Stocks), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čez conskih staležev rib in izrazito selitvenih staležev rib (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/06). 

 

Če pride do onesnaženja, si morajo države s primernimi ukrepi prizadevati zmanjšanje onesnaženja in odpravo posledic ter uvesti nadzor in pri tem med seboj sodelovati. Ukrepi držav se morajo nanašati na vse vrste onesnaževanj, tako da se v največji meri prepreči ali odpravi obseg izpustov nevarnih in strupenih snovi iz kopenskih virov, plovil in objektov za raziskovanje. Posebno skrb morajo nameniti ohranjanju redkih ali občutljivih morskih ekosistemov ter ogroženih živalskih vrst.

 

Države pogodbenice se srečujejo na konferencah pogodbenic, vsaka pogodbenica pa ob ratifikaciji konvencije izbere enega od možnih mehanizmov: mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, meddržavno sodišče v Haagu, arbitražno sodišče po Prilogi VII konvencije, posebno arbitražno razsodišče po Prilogi VIII konvencije za določeno vrsto sporov.

 

V zvezi z  reševanjem sporov pa je bil sprejet tudi Sporazum o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Agreement related to the implementation of Part XI of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982), ki ga je Slovenija ratificirala z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Uradni list RS št. št. 32/1995). Konvencija je ustanovila tudi Oblast za morsko dno (International Sea-bed Authority), pod nadzorom katere naj bi potekalo izkoriščanje rudnih bogastev v mednarodni coni. Vse pogodbenice konvencije so avtomatsko njene članice. Njeni organi pa so Skupščina, Svet in Sekretariat.

 

Za varovanje morskega okolja je pomembna še Konvencija o varstvu kitov (International Convention for the regulation of Whaling), na podlagi tega  je bil sprejet Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Agreement on the conservation of cetaceans of the Black sea, mediterranean sea and Contiguous Atlantic area), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 82/2006) in njegove spremembe z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 23/2016).

 

Za varovanje sredozemskega morja pa je pomembna Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Convention for the protection of the Mediterranean Sea Against Pollution) – Barcelonska konvencija, ki jo je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o notifikaciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92) in njene spremembe, ki jih Slovenija še ni ratificirala.   

 

K Barcelonski konvenciji je bil sprejet poseben Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Protocol concerning cooperation in preventing polution from ships and, in cases of emergency, combating poluttion of the Mediterannean sea), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Protokola o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/04). 

 

Deklaracija o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017

Vlada je 11. 3. 2016 sprejela Deklaracijo o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017, s katero si je določila prioritete angažiranja RS v organih EU na določenih področjih. Na področju okolja med prednostne naloge uvršča: ozelenitev evropskega semestra, prizadevanja za uvajanje krožnega gospodarstva (učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, in ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo), oblikovanje srednjeročnih notranjih podnebno-energetskih ciljev EU za leto 2030; nadaljevanje aktivnosti po mednarodnem podnebnem vrhu decembra 2015 in varstvo zraka. Specifične cilje si tako zastavlja za krožno gospodarstvo, odpadke, podnebne spremembe (prenova sheme za trgovanje z ETS po letu 2020), biotsko raznovrstnost in biološko varnost, kakovost zraka (krepitev javnega potniškega prometa) in jedrsko varnost (potreba po demokratičnem konsenzu glede nadaljnjega razvoja jedrske energije).

 

Upravno sodišče je ugodilo tožbi za varstvo volka

Upravno sodišče je s sodbo (sodba U-I 1522/2015 z dne 7.7.2016) ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in DONDES, društva za ohranjanje naravne dediščine zoper Ministrstvo za okolje in prostor in razveljavilo prilogo 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.  

Več

Več

Sodišče je pritrdilo navedbam in argumentom tožečih strank in zaključilo, da ministrstvo ni izkazalo izpolnjevanje pogojev za odstrel, kot ga določa s pravilnikom, v skladu s Habitatno direktivo (Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21.5.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst). Direktiva določa, da je ubijanje zaščitenih živali, med katere sodi tudi volk, prepovedano. Določa pa možnost izjem, kadar obstajajo razlogi, ki jih direktiva našteva v 16. členu. Tako je državi dopuščeno, da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovoli selektiven in omejen odvzem določenih zaščitenih živali iz narave. Država mora za tako dovoljenje izkazovati izpolnjevanje treh pogojev: da obstaja razlog po Habitatni direktivi, da ni drugih zadovoljivih možnosti za reševanje »problema« in da odvzem ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja populacije. Država tega ob dovolitvi odstrela s pravilnikom ni dokazala.

 

Sicer ravnanje z zaščitenimi živalmi na podlagi Zakona o ohranjanju narave ureja Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ki omogoča državi izdajo individualnih odločb za odstrel zaščitene živali, če za to obstajajo razlogi. O tem se izda odločba v upravnem postopku, v katerega pa se lahko vključijo tudi društva, ki imajo priznan status v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Da bi se temu varstvu zaščitenih živali izognili, je bila, po tem, ko je bila leta 2004 kot akt uskladitve z EU zakonodajo sprejeta, v letu 2005 spremenjena tako, da je določila, da lahko ministrstvo s posebnim pravilnikom določi letni odvzem medvedov in volkov – torej brez individualnih odločb in brez možnega pravnega varstva. Zoper pravilnik kot splošen pravni akt je možno vložiti le pobudo na Ustavno sodišče, kar so nevladne organizacije storile štirikrat. Vsakič se je Ustavno sodišče izmaknilo vsebinskemu odločanju, dokler ni nazadnje (odločba U I 217/14) Ustavno sodišče varstvo usmerilo na Upravno sodišče. Menilo je, da je Priloga 2 pravilnika (s katero se določi število volkov za odstrel), ne glede na poimenovanje, glede na svojo vsebino značilnost posamičnega akta. Te pa je možno izpodbijati pred Upravnim sodiščem. 

 

Sodba Upravnega sodišča pa je izredno pomembna tudi iz procesnega vidika. PIC je nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, Dondes pa s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Volk kot zaščitena vrsta predstavlja naravno vrednoto in je pomemben člen biološke raznovrstnosti, zato je organizacijama sodišče priznalo pravni interes za vlaganje tožbe, se pravi, da imata pravico zastopati volka.

 

Ministrstvo za okolje in prostor spreminja režim odstrela za medveda in volka

Ministrstvo je v javno razpravo do 5. 8. 2016 dalo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Ministrstvo predlaga umik razloga za dovolitev izjemnega odstrela »uravnavanje populacije z okoljem«, namesto določitve kvote za odstrel s Pravilnikom o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je bil predmet sodnega spora, pa naj bi sedaj to določila vlada z odlokom.

 

Povabilo k razpravi o Smernicah Sveta Evrope o zagotavljanju civilne družbe v političnem odločanju

Do septembra CNVOS vabi k podajanju komentarjev na pomemben strateški dokument - nove Smernice za vključevanje državljanov pri političnem odločanju, s katerimi želi nadgraditi svoj Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja iz oktobra 2009. 

 


 

Kohezijski kotiček

 

Poziv za izraz interesa za izvajanje projektov v okviru ukrepa Sodelovanje PRP 2014-2020

Poziv MKGP objavlja z namenom, da bi pridobili ustrezne vsebinske poudarke, na osnovi katerih bomo lahko pripravili ciljno usmerjen javni razpis za izvedbo ukrepa Sodelovanje. Rok za oddajo predlogov je 20. 9. 2016. Več…

 

Zanimiva priložnost za iskalce zaposlitve:

CAN Europe (Climate Action Network) išče novega sodelavca na delovnem mestu Energetski analitik (Energy Analyst) v Berlinu. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, si lahko preberete tukaj.

 

EEB (European Environmental Bureau) pa išče sodelavca na delovnem mestu Director of the global policies and sustainability unit. Več… 

 


  

Napovednik dogodkov

 

29. 8.: Seminar Sadje naj bo pravično

Društvo Focus vabi učitelje osnovnih in srednjih šol na seminar Sadje naj bo pravično, ki se bo odvil 29. avgusta med 9. in 15. uro na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Več…

 

30. 8. – 3. 9.: 5. mednarodna konferenca o odrasti in Teden za odrast

Univerza Corvinus v Budimpešti bo med 30. avgustom in 3. septembrom gostila že 5. mednarodno konferenco o odrasti, katere soorganizator je tudi društvo Focus. Več…

 

5. – 9. 9.: Ekoteden in ekopraznik

Inštitut za trajnostni razvoj vas vabi na tradicionalni ekoteden, ki se bo odvijal med 5. in 9. septembrom v Okoljskem centru ter na ekopraznik, ki bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal v soboto, 10. septembra. Več…

 

27. – 28. 9.: Konferenca Global Green Destinations Day 

Ob svetovnem dnevu turizma bo 27. septembra v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day. Več…

 

27. 9. in 4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov

Društvo Ekologi brez meja vabi organizatorje kulturnih, športnih in drugih dogodkov na delavnici za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov, kjer boste spoznali smernice Zero Waste prireditev. Delavnici bosta potekali na Vrhniki in v Velenju. Več…

  1. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 70, junij 2016
  2. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 69, maj 2016
  3. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 68, april 2016
  4. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 67, marec 2016

Stran 69 od 77

  • Začetek
  • Nazaj
  • 64
  • 65
  • 66
  • 67
  • 68
  • 69
  • 70
  • 71
  • 72
  • 73
  • Naprej
  • Konec

Umanotera EKO_SKLAD_logo LOGO_MOP_SLO


Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
Pisarna: Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel.: +38614397100, Email: info@umanotera.org
Saturday the 6th - - Joomla Templates by XS