Plan B za Slovenijo

Dogodki

sre dec 02 @18:00 - 19:30
Predavanje v MB: Kam se selijo naši mali deževniki?

Naročite se na naše mesečne novice

Ime in priimek

E-naslov

Varnostno vprašanje: 15 + 15 =

Strinjam se s shranjevanjem in uporabo posredovanih osebnih podatkov. Podrobnosti

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 81, junij 2017

Uvodnik

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj: Obeta se nam vroče poletje!

Lahko bi rekli, da je dogajanje na kmetijskem področju usklajeno z vremenom: zelo vroče in pestro je postalo še pred nastopom koledarskega poletja.

Več

Zbranih več kot milijon podpisov za prepoved glifosata

Glifosat je ena najpogostejših učinkovin v herbicidih; vsebuje jo tako razvpiti Monsantov Roundup kot Boom efect, ki ga izdelujejo v Sloveniji, v Račah. Zato je lanska odločitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da ga uvrsti med verjetno karcinogene snovi, po vsem svetu dvignila veliko prahu. Najbolj so seveda besneli pri Monsantu in nemudoma sprožili »protiofenzivo«, s katero skušajo relativizirati ugotovitve WHO. Kot nalašč mora tudi Evropska komisija do konca letošnjega leta odločiti o (ne)podaljšanju dovoljenja za uporabo te snovi v EU. NVO dobro vemo, kakšni so pritiski industrije na odločevalce, zato je več evropskih NVO začelo v okviru Evropske državljanske pobude (EDP) zbirati podpise za prepoved glifosata. Pobudi smo se aktivno pridružili tudi v Inštitutu za trajnostni razvoj in mreži Plan B za Slovenijo. Še pred zaključkom kampanje je bil cilj 1 milijon podpisov presežen. V Sloveniji je bilo zbranih približno 3.000 podpisov. Ker je EDP zakonodajni inštrument EU, se morajo podpisniki identificirati, kar v Sloveniji pomeni posredovanje EMŠO. Čeprav posredovanje osebnih podatkov poteka prek varne spletne povezave, to ponavadi nekatere potencialne podpisnike odvrne. Zato je 3.000 podpisov za Slovenijo kar lepa številka. Pričakujemo, da bo uspeh pobude prispeval k prepovedi glifosata v EU. Za dobro popotnico je tudi Kalifornija (ki je v ZDA v marsičem posebna) glifosat uvrstila med rakotvorne snovi in zavrnila Monsantove protiargumente.

Saga o evropski Uredbi o ekološki pridelavi in označevanju

28. junija so tri pristojne EU inštitucije – Evropska komisija, Svet držav članic in Evropski parlament dosegli začasni dogovor o evropski Uredbi o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških živil, ki jo je Komisija začela pripravljati že pred 5 leti. Postopek se toliko časa vleče tudi zato, ker deležniki ekokmetijskega sektorja niso bili kakovostno vključeni že v sami začetni fazi pregleda zakonodaje. V Sloveniji pa ekokmetijskemu sektorju sploh manjka kapacitet, da bi se s to zanj tako pomembno zakonodajo sploh ukvarjal. V okviru mreže Plan B za Slovenijo – Delovne skupine za ekološko kmetijstvo smo MKGP v začetku junija predlagali, naj ne podeli mandata za nadaljnje usklajevanje, ker je predlog preslab in nima dodane vrednosti v primerjavi s sedanjo uredbo. Vendar pa kaže, da je Evropska komisija skušala vključiti kar največ pripomb držav članic, tako da je večina mandat podprla. V okviru IFOAM EU – Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo – skupine za EU bomo zadnji predlog natančno pregledali in ocenili, kaj pomeni za kmete in ostale; a se bojimo, da kakih bistvenih izboljšav čez noč ne more biti.

Sicer je med najbolj spornimi vprašanji prisotnost nedovoljenih snovi v ekoloških živilih, kjer imajo države različna stališča. Kot potrošniki bi si sicer vsi želeli, da vsaj v ekološki hrani ne bi imeli popolnoma nobenih neželenih snovi, vendar pa se to lahko zgodi kljub kmetovi 100-odstotni pazljivosti, saj v splošnem živimo v že močno onesnaženem okolju. Vendar pa v EU sedaj še ni poenotenja, ali bi še naprej veljale iste omejitve kot pri živilih nasploh ali pa bi mejo postavili kar na mejo detekcije. Najpomembnejše pa je vprašanje, kako ravnati v primeru, da analiza pokaže prisotnost nedovoljenih snovi. V svojem dopisu MKGP smo se v okviru DS za EK zavzeli za to, da mora biti postopek strokoven in pravičen do vseh udeležencev, tako da bo odgovornost (in posledice) nosil resnični povzročitelj.

Ljubljana vedno bliže mestu brez pesticidov?

Še dobra novica. Lani maja smo v okviru mreže Plan B za Slovenijo na župana g. Jankovića naslovili pobudo, naj se Ljubljana pridruži pobudi »Mesta brez pesticidov«. Odziv je bil pozitiven, na sestanku smo pobudo in potrebne korake predstavili odgovornim službam. V Ljubljani so pripravili pregled stanja rabe pesticidov in ugotovili, da so jih že močno omejili, še vedno pa uporabljajo herbicide za zatiranje rastlin ob cestah, pločnikih in podobno. Nedavno so sporočili, da so nabavili stroj za uničevanje plevelov z vročo peno, ki ga trenutno preizkušajo. Na ITR smo ugotovili, da je stroj dovoljen tudi v ekološkem kmetijstvu. Zelo smo veseli, da je naša pobuda očitno padla na plodna tla in da se v Ljubljani trudijo izboljšati svojo »zeleno učinkovitost« tudi na tem področju.

Upajmo pa tudi, da so mojstri vinogradniki na grajskem hribu posadili takšne trte, ki so dovolj odporne na bolezni in škodljivce, da jih bodo lahko oskrbovali brez agrokemikalij…

Aktualno v Planu B

Predlog za javno razpravo o osnutku Deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU

Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta na Ministrstvo za zunanje zadeve naslovili Predlog za javno razpravo o osnutku Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU. Več…

Iz aktivnosti članic

Okolje je naša glavnica, ki je ne dovolimo zapraviti

21. junija je na tiskovni konferenci 66 okoljskih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ Vlado RS pozvalo, naj s civilno družbo vzpostavi konstruktiven dialog, učinkovit nadzor nad onesnaževalci in odgovornost državnih institucij. Prepričani so, da so številni konflikti nastali in nastajajo po nepotrebnem, in bi se jim na tak način lahko izognili. Podpisnice poziva so tudi organizacije članice mreže Plan B za Slovenijo. Več…

Nevladne organizacije smo za šesti scenarij EU

Nevladne organizacije smo 20. junija predstavile šesti scenarij za prihodnost EU »Trajnostna Evropa za njene prebivalce«, ki ga je podprlo več kot 250 organizacij civilne družbe iz EU. Tudi v Umanoteri smo podprli scenarij, ki se zavzema za Evropo, osredotočeno na osrednje družbene vrednote – demokracijo in participacijo, družbeno pravičnost, solidarnost in trajnost, spoštovanje pravnih norm in človekovih pravic, tako v EU kot širom sveta.

Več

Vlade opuščanje premoga ne zanima

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Okoljske organizacije Focus, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera opozarjajo, da v dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju rabe energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Zdi se, da je Vlada RS zaradi priklanjanja željam premogovne in jedrske industrije pripravljena ohranjati obstoječe stanje, se izogniti postavitvi pravočasnega konca kurjenju premoga v Sloveniji, sončno in vetrno energijo pa še naprej ignorirati. Teden dni po tem, ko je Trump umaknil ZDA iz pariškega sporazuma, organizacije poudarjajo, je še toliko pomembneje, da Slovenija skupaj z drugimi državami EU odločno vodi boj za varno podnebje. Več…

Izjava Brez izgovora ob okoljski nesreči na Vrhniki

Pri Ministrstvu RS za zdravje deluje Medresorska delovna skupina za izvajanje zavez Parmske deklaracije o okolju in zdravju (MDS), katere člani so državni sekretarji številnih vladnih resorjev, in med drugim, v skladu z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) tudi predstavnik mladih. Ta komisija je na svoji 4. seji 3. oktobra 2011, ki ji je predsedoval takratni državni sekretar prim. dr. Ivan Eržen, obravnavala problematiko neprimernega odziva ob okoljskih nesrečah in prelaganju pristojnosti iz organa na organ, seveda posledično na škodo prebivalstva. Več…

Zgodba o bananah – raziščite jo z nami

Banane so najbolj prodajano sadje na svetu. Ni jih potrebno oglaševati, saj si jih vsi želijo. So smešno poceni. So hiter in zdrav prigrizek, ki ne potrebuje embalaže. Vendar ima zgodba o bananah tudi temno plat. Tone kemikalij, uničena pokrajina, zdravju škodljivi delovni pogoji. Pokukajte v vsakdan ljudi, ki delajo z bananami, oglejte si plantaže in okolico, ter rešite kviz in preverite svoje poznavanje dobavnih verih. Več…

Aktivno v šolo za šolsko kolo

Tudi vi opažate, da vse manj šolarjev hodi v šolo peš ali se pelje kolesom? Kolone avtomobilov pred šolami, v katerih starši odlagajo otroke, že dolgo niso več samo stvar ameriških filmov, temveč vse bolj pogost pojav pred marsikatero osnovno šolo v Sloveniji. Več…

O zavrženi hrani in sodelovanjih

Jeseni 2009 se je zbralo več deset ljudi različnih izobrazb in velikosti, izkušenj in mladosti, z enim samim prepričanjem: da želimo aktivno prispevati, da bo (naša) Slovenija (še) bolj čista država z veliko manj divjimi odlagališči. Nadaljevanje je znano: zgodila se je največja vseslovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo. Do danes je po udeležbi ni premagala akcija nobene druge izmed 115 držav v mreži Let's do it, kjer organizirajo čistilne, druge družbeno in okoljsko pomembne akcije. Še več, to akcijo je premagala le naslednja slovenska, ki se je zgodila 2012 in v kateri je sodelovalo 14 % takratnega prebivalstva Republike Slovenije oz. 289.000 posameznikov. Več…

Iris Šömen, prostovoljka Umanotere: Poročilo o projekciji filma in okrogli mizi o okoljskih beguncih

Do leta 2050 bo po predvidevanjih zaradi naravnih nesreč, degradacije okolja, podnebnih sprememb in izčrpavanja naravnih virov prisiljeno iskati zatočišče okoli 250 milijonov ljudi in med njimi bodo tudi državljani globalnega severa.

Več

Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti HUMANITAS je zato v sredo, 17. maja v Gradu Tivoli organiziralo ogled filma Okoljski begunci, s čimer smo hkrati obeležili tri svetovne dni - podnebnih sprememb, okolja in beguncev. Projekciji filma je sledil pogovor z dr. Vasilko Sancin, profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, kjer smo se ukvarjali z vprašanji kot so: Kdo so okoljski begunci? Zakaj nimajo enakih pravic kot ostali begunci? Koliko jih je danes in koliko jih bo v prihodnosti? Kdo je odgovoren za to, da jih okolje ogroža? In smo oz. bomo morda med njimi tudi mi sami? Več…

Naravna pridelava ind. konoplje, sončnic – nasveti za zdrave rastline poleti

CTRP Kranj je 26. junija organiziral strokovno delavnico o naravni pridelavi industrijske konoplje in sončnic, ki je potekala na kmetiji Jenko iz Mavčič. Delavnico je vodila Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agronomije iz podjetja As an, d.o.o., z dolgoletnimi izkušnjami. Več…

Morigenos in velikani morskih globin v Arboretumu

Sredi maja so v Arboretumu Volčji potok postavili edinstveno razstavo »Velikani morskih globin«, na kateri si lahko ogledate več kot 10 kitov v naravnih velikostih – najdaljši med njimi merijo skoraj 25 m. Pri pripravi razstave je sodelovalo tudi društvo Morigenos. Več…

Foto: Morigenos

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: Temeljna načela varstva okolja v EU

Temeljna načela varstva okolja določa 191.člen PDEU (Pogodba o delovanju Evropske unije), ki določa, da okoljska politika EU prispeva k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov in spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. Cilj okoljske politike je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah EU. Pri oblikovanju svoje politike upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske razmere v različnih regijah, možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja ter gospodarski in socialni razvoj EU kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij. Politika temelji na naslednjih načelih:

Več

1. Previdnostno načelo (Precautionary Principle): gre za princip, ki ga uporabimo, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganja, ocena tega pa je naravnana preko kratko in srednjeročne ocene in vključuje dolgoročno oceno blaginje prihodnjih generacij (tveganje za okolje in zdravje ljudi). Je instrument odločanja v primeru potencialne neraziskane nevarnosti. Evropska komisija je sprejela Smernice za uporabo previdnostnega načela.

2. Načelo preventivnega delovanja (Prevention Principle): to načelo zahteva, da se obremenjevanje okolja oziroma potencialni negativni vplivi na okolje vnaprej predvidijo in zmanjšajo na najmanjšo možno mero. To pomeni, da naj bi do čezmerne obremenitve okolja sploh ne prišlo. Načelo temelji na spoznanju, da je preprečevanje prekomerne obremenitve lažje in cenejše kot ukrepanje v zvezi z že nastalo prekomerno obremenitvijo.

3. Načelu, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da povzročitelj plača za obremenitev okolja (Polluter Pays Principle): to načelo udejanja odgovornost povzročitelja za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Načelo je izvedeno v Direktivi 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.

Za doseganje ciljev 191.člena PDEU Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odboru in Odborom regij določita, katere ukrepe naj sprejmeta ter sprejmeta splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje (trenutno veljavni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«). Svet sam pa po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno sprejme določbe, ki so zlasti davčne narave in ukrepe, ki vplivajo na prostorsko načrtovanje, upravljanje s količinami vodnih virov, rabo zemljišč, razen ravnanja z odpadki in ukrepe, ki pomembno vplivajo na izbiro držav članic med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo. (192. člen PDEU). Pogodba o delovanju Evropske unije pa izrecno določa tudi, da varstveni ukrepi, sprejeti v skladu s 192. členom PDEU nobeni od držav članic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov, ki pa morajo biti združljivi s pogodbo, o njih pa se uradno obvesti Evropsko komisijo (193. člen PDEU). Pomembna pa je tudi zahteva PDEU, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje drugih politik in dejavnosti EU, posebej zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja (11. člen).

Prof. dr. MJ Toman pri Varuhinji človekovih pravic o vodi

»Danes ni več vprašanje, kaj zmoremo in do kakšne mere znamo planet Zemlja spremeniti.

Danes je le nezadostno zavedanje, česa absolutno ne smemo početi.«

To je citat prof. dr. Tomana iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga je dne 22. 6. 2017 gostila Varuhinja človekovih pravic na srečanju s predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Na srečanju je imel predavanje na temo »Narava, okolje in prostor – in VODA vsepovsod«. Uvodoma je poudaril, da je koncept trajnostnega razvoja preživet, saj obravnava okolje kot le en element, potrebno pa je zagotoviti vzdržnost – vzdržno sobivanje.

Več

Nato je govoril o slovenskih vodah, ki so pestre, vendar pa njihovo količinsko bogastvo ni v neposredni povezavi s kakovostjo vodnih virov. Včasih je bilo onesnaženje vidno, danes pa je bolj nevidno, pa tem bolj strupeno. Z rabo vode vplivamo na njeno kakovost in stanje površinskih voda vpliva tudi na stanje podtalnice – onesnažena vodna telesa ne morejo zagotavljati čiste podtalnice. 80 % onesnaževanja prihaja iz kopnega, pri čemer je v ospredju vpliv gospodarstva, ki je dokaj kontroliran, zato pa je tem bolj problematičen vpliv kmetijstva, ki pa je nekontroliran in težko dokazljiv. Koruzna polja sodijo med najbolj za vodo obremenjujoča. Danes so tako največja onesnaževala problematične odpadne vode, pesticidi, biocidi, kemične snovi – fosfati, nitrati, težke kovine, kancerogene snovi in hormonski motilci – ti ostajajo tudi v odpadnih očiščenih vodah. Lahko so količine sicer majhne, vendar se različni vplivi seštevajo. Nadaljnji problem predstavljajo tujerodne vrste, ki pritiskajo na rečne sisteme. Kar se tiče pojava evtrofikacije (povečana koncentracija organskih hranil v vodi) in drugega organskega onesnaženja ga več kot 50 % ne obvladujemo, saj nimamo ustreznih podatkov o stanju. Naši vodotoki so dobesedno »prehranjeni«, kar se kaže v »zelenih« izvirih vode. Poleg tega ima velik vpliv še onesnažen dež.

Kako naprej? Če ni ustreznega monitoringa, ni ustreznega upravljanja in reševanja problemov. Z vodnimi viri je treba pravilno upravljati, politika pa mora odločati na podlagi mnenj različnih strok, sicer ostanejo zapisani ukrepi sami sebi namen. V Sloveniji še vedno lahko pijemo vodo iz pipe – na tem lahko gradimo tudi našo turistično prepoznavnost.

Anketa glede izvajanja 7. akcijskega okoljskega programa EU

DG EPRS (European Parliamentary Research Service) je objavil anketo o izvajanju 7. Okoljskega akcijskega programa EU 2014 – 2020 (7th EAP). Namen raziskave je obvestiti Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) Evropskega parlamenta o izvajanju programa. Mnenja deležnikov bodo pomemben prispevek za ocenjevanje napredka pri doseganju osrednjih tematskih ciljev 7. okoljskega akcijskega programa in ali so EU in njene države članice na poti do doseganja teh ciljev do leta 2020. Anketo lahko izpolnite na tej povezavi: https://s.chkmkt.com/?e=87858&d=e&h=7FE61621B09ADD6&l=en

Objave

Do 14.7.2017 je še v javni razpravi Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dalo v javno razpravo do 31.7.2017 osnutek Zakona o spodbujanju investicij.

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

Napovednik dogodkov

25. 6. – 2. 7.: Dijaški biološki tabor (Gračišče - Občina Koper)

Herpetološko društvo že sedmo leto zapored vabi srednješolce na Dijaški biološki tabor.Tabor je namenjen dijakom, ki jih zanimajo biologija, raziskovalno terensko delo in naravovarstvo. Na taboru bodo udeleženci spoznali biološko raznolikost in naravno dediščino območja. Podrobneje se bodo seznanili z biološkim delom in z metodami terenskega biološkega raziskovanja. Delo na taboru bo organizirano v manjših raziskovalnih skupinah (za netopirje, kačji pastirje, dvoživke, plazilce, botaniko), ki jih bodo vodili izkušeni mentorji. Organizirani bosta tudi dve strokovni biološki predavanji. Ob popoldnevih bo tudi prosti čas, namenjen druženju, športnim in družabnim aktivnostim.

Vse informacije in prijavnica so dostopni na spletni strani: https://dijaskitabor.wordpress.com/

Spremljajte pa nas tudi na Facebooku: https://www.facebook.com/dijaski.bioloski.tabor/

12. 8.: Ogenj v Alpah

CIPRA Slovenija vabi na dogodek Ogenj v Alpah, ki bo potekal 12. avgusta na Mali planini. Več…

9. 9.: 16. Ekopraznik v Ljubljani

ITR napoveduje 16. Ekopraznik v Ljubljani, ki je najbolj dosledna EKO razstavna, informativna in prodajna prireditev pri nas, z najdaljšo tradicijo. Več…

15. 9.: Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni

Umanotera vas vabi, da si rezervirate termin 15. septembra in se udeležite posveta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 80, maj 2017

Uvodnik

Urška Zgojznik, Društvo Ekologi brez meja: NE MEČ'MO HRANE STRAN!

V Sloveniji po podatkih iz leta 2015 ustvarimo 73 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega 24 % pri proizvodnji hrane, 9 % v trgovski dejavnosti, 19 % v gostilnah, šolah in bolnišnicah, kar 48 % pa v gospodinjstvih (vir: SURS).

Več

Okoljevarstveniki vemo, da s tem, ko hrano zavržemo, zavržemo tudi vse vire, ki so bili vloženi v njeno pridelavo, z očitno pretirano pridelavo smo prekomerno obremenili vodne vire, potrebne za namakanje, povzročili izsekavanja gozdov in posledične podnebne spremembe ter s škropivi ogrozili rodovitnost prsti, biotsko pestrost in še kaj.

Pridelava hrane in na koncu zavržena hrana predstavljata tako enega največjih okoljskih problemov našega časa, hkrati pa povezani socialni in finančni vplivi nakazujejo na kompleksnost in nujnost reševanja na obeh koncih.

V Društvu Ekologi brez meja smo se zadeve lotili na koncu in se že v projektu Volk sit, koza cela posvečali zavrženi hrani v gospodinjstvih. Odkrivali smo vzroke, pridobili prve podatke, česa največ zavržemo in kaj lahko naredimo, da bo bolje. Osnovni namen aktualnega projekta Ne meč’mo hrane stran! pa je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane znotraj in zunaj teh ustanov.

Ne po naključju, smo pred veliko nočjo pričeli z multimedijsko ozaveščevalno kampanjo, katere namen je doseči večjo senzibilnost javnosti za problematiko odpadne hrane, še posebej v času, ko se poveča nakup živil in se mize šibijo pod dobrotami.

Kampanjo so množično podprli tako nacionalni kot lokalni, tiskani in spletni mediji, večinoma brezplačno.

Del kampanje je tudi video, ki je v tem času dosegel preko 26.000 ogledov na facebook strani.

V tretjem delu projekta sodelujemo še z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), s katero organiziramo javna predvajanja dokumentarnega filma Just Eat It ter izvajamo medgeneracijske delavnice za upokojence in osnovnošolske otroke, ki smo jih poimenovali Babica ve.

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Šest članic mreže Plan B za Slovenijo je 15. maja na ARSO vložilo vlogo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za obrat Magna Nukleus. V dopisu so izrazile nasprotovanje izdaji okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, saj menijo, da postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter da vplivi nameravanega posega na okolje niso sprejemljivi. Več…

Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK

Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, so se pritožile zoper odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), da presoja vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) iz 40 na 60 let ni potrebna. S tem je izločeno sodelovanje javnosti tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, opozarjajo nevladne organizacije. Več…

Letno srečanje mreže – Zbor članic 2017

V petek, 26. maja, je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani potekalo že šesto letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo. Na letnem srečanju mreže smo pogled na kratko usmerili v preteklo leto delovanja mreže in se potrepljali po ramenih ob naših prebojih. Predstavile so se tudi tri organizacije kandidatke za članice mreže: Društvo Humanitas, Odonatološko društvo Slovenije ter InTeRCeR - Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve. Več…

Iz aktivnosti delovnih skupin mreže

Delovna skupina Učinkovita raba virov in odpadki

Skupina spremlja dva postopka, enega na ravni EU (krožno gospodarstvo), drugega na nacionalni ravni (spremembe zakonodaje, povezane z odpadki). Na področju krožnega gospodarstva se na ravni EU trenutno sprejemajo spremembe zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Parlament je potrdil visoke deleže recikliranja in druge rešitve, kot so natančnejše definicije razširjene odgovornosti, metodologije zbiranja podatkov, ipd. Na drugi strani pa Svet ministrov podpira nižje cilje. Odločitev se pričakuje jeseni in postopek bomo spremljali še naprej. Na nacionalni ravni so prav tako predvidene spremembe odpadkovne zakonodaje na osnovi novega operativnega programa. To bomo spremljali in sodelovali s pripombami.

Iz aktivnosti članic

Razkrivamo: Kdo spodbuja in kdo zavira EU politike o odpadkih

Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov. Več…

Stop glifosatu – in pesticidom nasploh!

Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pozivata k podpisu Evropske državljanske pobude (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«. Učinkovina glifosat se v herbicidih uporablja pogosto. Vsebuje jo tudi zloglasni Monsantov Roundup, ki ga uporabljajo na posevkih, gensko spremenjenih tako, da lažje prenesejo učinke herbicida.

Več

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma objavila, da je glifosat med verjetnimi povzročitelji raka pri ljudeh. Znanstveniki so odkrili sledi glifosata v urinu pri skoraj polovici testiranih ljudi iz 18 evropskih držav3. Kljub temu pa Evropska komisija trenutno meni, da bi se v EU lahko začeli pogovarjati o podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata za nadaljnjih 10 let, industrijski lobisti pa zahtevajo celo 15 let. Zgodba se ponavlja: od suma nevarnosti za zdravje nekega pesticida do dejanske prepovedi lahko mine tudi 10 let in več – tako kot npr. pri atrazinu, ki je več desetletij veljal za čisto sprejemljivega. Danes pa nas katastrofa v Kemisu spet opozarja na »stranske« učinke atrazina in drugih strupenih pesticidov, ki trajajo tudi še desetletja po njihovi prepovedi.

Z EDP Evropsko komisijo pozivamo, naj državam članicam predlaga prepoved uporabe herbicidov, ki vsebujejo glifosat, naj izboljša postopek odobravanja pesticidov in sprejme zavezujoče cilje glede zmanjšanja uporabe pesticidov za celotno EU.

Evropsko državljansko pobudo je podpisalo že več kot 790.000 podpisnikov. Zdaj smo v sodelovanju z pobudniki kampanje pripravili podlage v slovenskem jeziku in k podpisu vabimo tudi slovenske državljane. Podpišete lahko tukaj.

Trajnostna mobilnost v šoli

Vse manj šolarjev prihaja v šolo peš ali s kolesom. Kolone avtomobilov pred šolami, v katerih starši odlagajo otroke, že dolgo niso več samo stvar ameriških filmov, temveč vse bolj pogost pojav pred marsikatero osnovno šolo v Sloveniji. V okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli smo Ipop, Focus, Cipra in Prostorož pripravili spletno stran aktivnovsolo.si, kjer smo zbrali primere dobrih praks in ukrepov, s katerimi želimo občinam in šolam pokazati enostavne in napredne rešitve pri vzpodbujanju bolj trajnostnih šolskih poti. Več…

Trajnostna mobilnost ustvarja pogoje za razvoj zelenega gospodarstva

Tematika letošnjih Dnevov Alpske konvencije, ki tradicionalno potekajo v mesecu maju, se je letos dotaknila trajnostne mobilnosti, s posvetom »Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gospodarstva – Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah«. Spodbujanje trajnostnega prometa je tudi ena od šestih prioritet Večletnega programa dela Alpske konvencije 2017-2022.

Več

Učinki uporabe trajnostne mobilnosti so dolgoročni in vidni šele po daljšem časovnem obdobju. V slovenskem alpskem prostoru na žalost še vedno naletimo na slabo povezanost nekaterih območji z javnim potniškim prometom, kot na primer v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dejstvo, ki se ga morajo zavedati predvsem akterji in odločevalci na prometnem področju je, da je spreminjanje potovalnih navad dolgotrajen proces, ki mora slediti potrebam lokalnega prebivalstva. Javni potniški promet je redko profiten, vendar ključen za zeleni razvoj gorskih in drugih območij. Občine se povezujejo in uvajajo lokalne »hop on – hop off« avtobuse, ki tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom olajšajo mobilnost med in znotraj občin. Kljub vloženi energiji in viziji, pa interes občin, domačinov, turističnih delavcev in turistov žal ni dovolj, da bi prebil okostenelost odgovornih deležnikov. Z našimi projekti (Vozni redi v Alpah, Ogenj v Alpah) želimo zato dregniti in spodbuditi sodelovanje različnih vpletenih na vseh ravneh od lokalne do državne ravni.

Vozni redi v Alpah

V okviru Tedna Alpske konvencije, je izšla že deveta knjižica Vozni redi v Alpah, ki vsebuje 71 linij avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in čez mejo. Projekt se lahko poleg vsebinskega vidika, ki spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, pohvali tudi s tem, da združuje interes 24 različnih partnerjev. Skupaj sledimo ciljem trajnostne mobilnosti, s katero ustvarjamo pogoje za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih. Več…

Ogenj v Alpah 2017

Namen dogodka Ogenj v Alpah, ki ga mednarodna nevladna organizacija CIPRA obeležuje od leta 1986 vsako drugo soboto v avgustu, je opozoriti na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah.Naravne in visokogorske pokrajine postajajo vse pogosteje žrtev turizma in energijskega preobrata. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora.

Več

Z letošnjo akcijo obiskovalce gora spodbujamo, da so »Zapeljani v gore« in kot način mobilnosti uporabijo vlak, avtobus, kolo in korak. Vpliv individualnega prometa na kakovost zraka in druge okoljske komponente, kvaliteto bivanja ter zdravje ljudi je v alpskem prostoru še večji kot v nižinskih, bolj prevetrenih pokrajinah. Zato smo v sklopu Ognja v Alpah pripravili brošuro “Zapeljan v gore”, kjer je zbranih 14 idej za izlete, ki so dostopni z javnim potniškim prometom. V projektu sodelujemo CIPRA Slovenija, Planinska zveza Slovenije in Ekosklad, Slovenski okoljski sklad. Več…

Kratko, jedrnato in šokantno »Prehransko svarilo!«

ITR-jev zmagovalni video nacionalnega natečaja projekta »EAThink2015 – jej lokalno, misli globalno!«, ki sta ga pripravila dijaka Matej in Krištof iz Gimnazije Ilirska Bistrica, je dobil nadaljevanje. Naš izbrani producent Digital Studio je s svojo kreativno ekipo na osnovi zmagovalnega videa posnel profesionalno 30-sekundno družbeno angažirano video sporočilo. V izdelavo je vključil oba dijaka – avtorja zmagovalnega videa, ter »posebnega gosta« legendarnega slovenskega raperja Klemna Klemna. Za oba dijaka je bila to lepa nagrada, še zlasti pa sta se razveselila sodelovanja z znanim raperjem.

Več

Video bo zdaj sodeloval še v evropskem delu natečaja v konkurenci z zmagovalnimi videi iz 11 držav. Vsi videi obravnavajo eno ali več sledečih tem: izobraževanje o izbiri živil in o kritični potrošnji, pravica do hrane in ekološko kmetijstvo.

Naš družbeno odgovoren video s precej šokantnim zaključkom (…) si lahko ogledate TUKAJ.

Če vam bo všeč, ga prosimo delite še z drugimi!

Razstava »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«

Inštitut za trajnostni razvoj se je v Evropski teden trajnostnega razvoja vključil z razstavo »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«, v okviru projekta EAThink2015. Prikazuje zanimivo »lokalno-globalno« zgodbo o hrani – dobrini, ki jo smatramo za samoumevno.

Več

Predstavlja povezanost hrane z izbranimi temami: kmetje, tla, voda, semena, biotska raznovrstnost, pesticidi, zavržena hrana, embalaža, transport in pravična trgovina/kakav. Razstava je zasnovana interaktivno. Obiskovalci skozi vprašanja in prikaze spoznavajo zgodbo o hrani iz različnih perspektiv. Z vprašanji kot na primer »Koliko časa je potrebno, da nastane 1 cm rodovitnih tal?«, obiskovalce spodbudimo k razmišljanju in jim temo, na katero se vprašanje navezuje, razložimo tudi širše.

Razstava je na ogled v Info točki Okoljskega centra v tednu od 29. 5. do 2. 6. 2017. Za voden ogled razstave in diskusijo s trenerko globalnega učenja Petro se je prijavilo prek 200 dijakov in učencev iz 2 srednjih in 5 osnovnih šol, celo iz Trbovelj. Prve utrinke si že lahko ogledate tule.

Vabilo k prijavi interesa za brezplačno mentoriranje za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC želimo v letu 2017 okrepiti izbrano lokalno skupnost, ki je zainteresirana za razvoj skupnostnih projektov, pri tem pa prepoznava svojo vlogo skrbnika ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Zato v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri vabimo k prijavi za brezplačno mentoriranje za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Več…

Fair trade piknik

V soboto, 13. maja 2017, je v organizaciji več nevladnih organizacij v parku Tivoli (v bližini Čolnarne) potekal FAIRTRADE PIKNIK. Pravično druženje je bilo namenjeno predvsem praznovanju, izmenjavi izkušenj ter pogovoru o vsem, kar smo že naredili in kje smo že uspeli doseči svoje cilje. Več…

Tilen Genov iz društva Morigenos prejel nagrado za najboljše kratko predavanje na mednarodni konferenci o morskih sesalcih

Evropsko združenje za kite in delfine (European Cetacean Society) je v začetku maja na Danskem organiziralo 31. mednarodno konferenco o morskih sesalcih, na kateri so se zbrali strokovnjaki za morske sesalce iz celotne Evrope in mnogih drugih delov sveta, vključno s člani društva Morigenos. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: Evropska konvencija o človekovih pravicah in varstvo pred ESČP

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli (EKČP) vsebuje nabor človekovih pravic in svoboščin. Zasnovana je bila že v letu 1950, kasneje pa je doživljala spremembe in sprejem številnih protokolov.

Več

Slovenija je konvencijo s protokoli ratificirala, zato velja tudi za ozemlje Slovenije. EKČP zlasti varuje pravico do življenja, do svobode in varnosti, do poštenega sojenja, do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobodo mišljenja, vesti in vere, svobodo govora, svobodo zbiranja in združevanja, svobodo gibanja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, do spoštovanja lastnine, pravico do izobrazbe. Nima določil, ki bi se neposredno nanašale na varstvo okolja, vendar pa okolje oziroma pravico do zdravega življenjskega okolja varuje posredno predvsem preko varstva pravice do varstva družinskega življenja in varstva lastnine.

Na podlagi EKČP je bilo ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (European Court of Human Rights), ki ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Konvencije, ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije. ESČP ni višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč (npr. zoper odločitve Ustavnega sodišča), zato ne more spreminjati odločitev slovenskih sodišč, ugotavlja zgolj ali odločitev države pomeni tudi kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana z EKČP.

Sodišče deluje v sladu s Poslovnikom sodišča, postopek pa je brezplačen (kar velja za sam postopek, seveda pa mora pritožnik plačati pot v Strasbourg, če je vabljen na obravnavo in kriti stroške pravnega zastopanja, če mu sodišče ne odobri zaprošene pravne pomoči). Pritožbo za ugotovitev kršitve lahko vloži vsak posameznik, skupina posameznikov ali nevladna organizacija – žrtve kršitve pravic iz EKČP in sicer zoper državo kršiteljico, vendar le zoper ravnanje javnih oblasti (parlament, vlada, upravni organi, sodišča), ne pa zoper ravnanje posameznikov ali pravnih oseb zasebnega prava (npr. gospodarske družbe). Za vložitev pritožbe morata biti izpolnjena tudi formalna pogoja: pritožnik mora v Sloveniji izčrpati vsa pravna sredstva in vložiti pritožbo v roku 6 mesecev od vročitve končne odločitve zadnjega slovenskega organa oziroma sodišča v hierarhiji organov oziroma sodišč, pred katerimi lahko uveljavlja pravna sredstva v državi.

Pritožba ima obliko pisma, ki ga vlagatelj lahko v slovenskem jeziku napiše v neformalni obliki, lahko pa tudi na obrazcu. Pritožnik lahko pritožbo vloži sam, lahko pa ima tudi zastopnika, vendar mora ta biti odvetnik. Obvezne sestavine pritožbe pa so: osebni podatki, ime države kršiteljice, kratek povzetek razlogov za pritožbo, navedba pravice iz EKČP, katere kršitev se zatrjuje, opis izkoriščenosti vseh pravnih sredstev in podpis. Pritožbi morajo biti priložena vsa ustrezna dokazila.

Sodišče najprej odloča o dopustnosti pritožbe in pošlje državi kršiteljici v odgovor, vlagatelj pa mora na to odgovoriti, pri čemer sodišče spodbuja stranki, da skleneta prijateljsko poravnavo. Če ta ni sklenjena, sodišče o zadevi odloči. Pritožnika pozove, da postavi tudi zahtevek za pravično zadoščenje za primer, da se ugotovi kršitev države. Če je razpisana obravnava mora imeti pritožnik odvetnika, lahko pa sodišče zaprosi tudi za pravno pomoč za kritje stroškov tega zastopanja. ESČP odloči s sodbo, s katero ugotovi obstoj kršitve in obsodi državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine za kršeno pravico. Vse sodbe so objavljene na spletni strani EKČP.

EK je objavila Smernice za boljši in pravičnejši dostop državljanov do nacionalnih sodišč v okoljskih zadevah

V aprilu nas je prijetno presenetila novica Evropske komisije o objavi vodiča za boljši in pravičnejši dostop državljanov do nacionalnih sodišč v okoljskih zadevah. Mednarodne okoljske organizacije si že več let prizadevajo, da bi EU sprejela direktivo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki bi poenotila pravila učinkovitega dostopanja do pravnega varstva v državah članicah.

Več

EU je namreč podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Glede dostopa do informacij je namreč sprejela Direktivo 2003/4/ES o dostopu do informacij o okolju in bi po tem zgledu lahko sprejela tudi direktivo za učinkovit dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja, ki je v praksi najslabše izvajani del Aarhuške konvencije. Pobude doslej niso bile uspešne, prizadevanja pa so očitno rezultirala v navedenih smernicah.

Pomembne sodne odločitve za varstvo narave po svetu

reka Whanganui na Novi Zelandiji je dobila status nosilca pravic

tudi Indijski reki Ganges in Yamuna sta pridobili pravico biti nosilec pravic

Avstrijsko zvezno upravno sodišče je zavrnilo graditev tretje pristajalne steze na Dunajskem letališču zaradi varstva pred podnebnimi spremembami. Skladno z zakonom o podnebnih spremembah in zavezah države glede podnebnih ciljev je ocenilo, da negativni potencialni učinek povečanih emisij CO2 pretehta potencialni pozitivni učinek graditve.

Pobuda

Earth Law Center je podal pobudo za zaščito pravic oceanov zaradi prekomernega onesnaževanja, pretiranega ribolova in uničenja morskega okolja. Iniciativa je podana v kontekstu prihajajoče konference Združenih narodov o oceanih.

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

Kohezijski kotiček

Objavljen Life 2017

28. aprila je bil objavljen razpis za sofinanciranje projektov programa Life v letu 2017. Več info o samem razpisu je na voljo na spletni strani Life programa in Life Slovenija.

Napovednik dogodkov

6. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Zagorje ob Savi

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 6. junija v Zagorju ob Savi. Več...

8. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Postojna

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 8. junija v Postojni. Več...

9. 6.: Ujemite največjo luno na Gorenjskem … v svoj fotoaparat!

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas vabi na fotografsko-naravoslovni doživljajski dogodek, ki bo potekal v petek, 9. junija, v Zgornji Besnici. Več…

13. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Novo mesto

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 13. junija v Novem mestu. Več...

26. 6.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

25. 6. – 2. 7.: Dijaški biološki tabor (Gračišče - Občina Koper)

Herpetološko društvo že sedmo leto zapored vabi srednješolce na Dijaški biološki tabor. Tabor je namenjen dijakom, ki jih zanimajo biologija, raziskovalno terensko delo in naravovarstvo.

Več

Na taboru bodo udeleženci spoznali biološko raznolikost in naravno dediščino območja. Podrobneje se bodo seznanili z biološkim delom in z metodami terenskega biološkega raziskovanja. Delo na taboru bo organizirano v manjših raziskovalnih skupinah (za netopirje, kačji pastirje, dvoživke, plazilce, botaniko), ki jih bodo vodili izkušeni mentorji. Organizirani bosta tudi dve strokovni biološki predavanji. Ob popoldnevih bo tudi prosti čas, namenjen druženju, športnim in družabnim aktivnostim.

Vse informacije in prijavnica so dostopni na spletni strani: https://dijaskitabor.wordpress.com/

Spremljate pa jih lahko tudi na Facebooku: https://www.facebook.com/dijaski.bioloski.tabor/

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 79, april 2017

Uvodnik

DS za financiranje okoljskih NVO: Goldmanova nagrada daje okoljskim aktivistom močno spodbudo

Nagrado, ki je na področju okolja vredna toliko kot Nobelova, je tokrat prejel tudi Slovenec, Uroš Macerl iz nevladne organizacije Eko krog za ustavitev sosežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah. Goldmanova nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo aktivistom s šestih kontinentov, je pokazatelj, da v ospredje življenja našega časa in prostora stopajo teme, ki so neposredno povezane z okoljem, saj napovedi za prihodnje bivanje človeka na planetu Zemlja še nikoli prej niso bile tako črne.

Več

Zasavski primer Uroša Macerla in celotne organizacije Eko krog je zgodba, ki razkriva žalostno realnost podrejenosti področja varstva okolja interesom kapitala in brezbrižnosti države za zdravje ljudi. Številni Eko krogovci so preučevali ne le stotine listov, ampak kilograme dokumentacije, da so se argumentirano in v postopkih, ki so namenjeni prav varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja, borili za znosno življenje tam, kjer so njihovi domovi. Ob tem so odkrili poglavitne sistemske pomanjkljivosti varstva okolja v Sloveniji in razkrili, s kakšnimi ovirami se mora taka skupina soočiti pri uveljavljanju svoje ustavne pravice.

Zavedati se moramo, da država skrbi za različne interese, vendar politiki pod pritiskom kapitala pogosto sledijo interesom le-tega, ne pa interesom ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Okolje nima svojega glasu, zato so skupine posameznikov in okoljske nevladne organizacije tisti, ki se lahko v dobro vseh zoperstavijo škodljivim ravnanjem države in kapitala. Slovenija se razglaša za zeleno državo, obenem pa pogosto izvaja ukrepe, ki so s tem nekonsistentni.

Nagrada je priznanje za opravljeno delo in daje pogum za naprej. Hkrati je tudi spodbuda vsem drugim posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki si upajo spregovoriti in odigrati vlogo aktivnih državljanov, ki investirajo ogromno časa in energije, se borijo za skupno dobro in ne za lastne interese.

Tudi nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo - mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, se pridružujejo čestitkam in navajajo: “Uroš in Eko krog sta nam velik zgled in močan navdih. Sreča je na strani pogumnih, ampak šele po trdem delu.”

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko energetike in ekologijo in Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, člana Plana B za Slovenijo, sta 21. in 24. aprila 2017 vložili tožbo zoper sklep Agencije RS za okolje z dne 13.10.2016, da za nameravani poseg »Rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin« podjetja Geoenergo d.o.o ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Več…

Več

Predstavniki mreže Plan B za Slovenijo so se v mesecu aprilu udeležili tudi rednega srečanja pri Varuhu človekovih pravic, tokrat s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podali pa smo tudi pripombe in predloga na dva pomembna dokumenta v javni objavi:

- Osnutek Oblike poročila o izvajanju Aarhuške konvencije v skladu s sklepom IV/4 (ECE/MP.PP/2011/2/dod. 1) v javni objavi do 28. 4. 2017;

- Osnutek Načrta priprave NPVO 2030 v javni objavi do 28. 4. 2017

Posveti za usklajevanje stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo

Globalne podnebne spremembe so iz teorije prerasle v resno grožnjo okolju in ljudem. Ko pride do vprašanja, kje in kako pridobivati energijo, dajemo nevladne organizacije v Sloveniji zelo različne odgovore. Z namenom izmenjave različnih vidikov in poskusom usklajevanja zahtev smo v mreži Plan B za Slovenijo organizirali sklop posvetov:

6. aprila je potekal posvet na temo hidroenergije

20. aprila je potekal posvet na temo vetrne energije

25. aprila je potekal posvet na temo jedrske energije

Projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj nominiran za EU projekt, moj projekt 2017

Do 8. maja še lahko oddate glas v natečaju SVRKja za naj EU projekt, med katerimi je nominiran tudi projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.

Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo upravljanje, so ključni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sredstev, s katerimi je bilo do sedaj podprtih več kot 184 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti več kot 900 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta.

Iz aktivnosti članic

Zavržena hrana je spregovorila

Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi v medijski kampanji pozivamo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«. Potica, ki je preživela veliko noč, smetana, ki je ni bilo v receptu, klobasa iz akcije 3+1 in paradižnik, tragični junak serije vzemi še enega, govorijo o tem, da hrano zavržemo, ker nanjo pozabimo, ne načrtujemo ali pa je ne shranjujemo pravilno. Več…

Kako nas je združila ideja o čisti Sloveniji

Te dni mineva sedem let od prve največje okoljevarstvene prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri je sodelovalo okoli 270.000 ljudi, kar je 13 % takratnega prebivalstva Slovenije. A v teh dneh, ko prostovoljci čistijo sprehajalne poti in druge lokacije slovenskih občin, je zaznati povečano število novonastalih divjih odlagališč in drugih odpadkov v naravi. Več…

Delavnice Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti

Razmišljate o postavitvi skupnostne elektrarne na sonce ali veter? Morda o vzpostavitvi skupnostnih vrtičkov, ali ureditvi prostora, ki bi služil kot dnevna soba lokalne skupnosti? Imate druge ideje za skupnostne projekte, ali bi radi slišali, kakšne ideje imajo drugi v vašem okolju in kako je nekaterim že uspelo? Več…

Pravica za moje piškote

V začetku aprila se je v Učilni okusov odvila predstavitev študije o palmovem olju ter peticije »Pravica za moje piškote«. Društvu Focus se je pridružila tudi Manca Rudolf iz Rudolfove malce ter prikazala kako lahko sami iz lokalnih in ekoloških sestavin naredimo odlične sladice, za katere nam bo hvaležno tako naše telo kot okolje in širšo skupnost. Več…

Natečaj PraviLNO pečeno

Kdo od nas z veseljem ne ugrizne v tropski sadež? Pa bi jim znali dodati same take sestavine, za katere veste, od kod prihajajo in kdo jih je pridelal? Sprejmite izziv ter se prijavite na natečaj PraviLNO pečeno.

Sodelujte pri sestavljanju knjižice receptov s pekarskimi izdelki iz surovin pridelanih lokalno, ekološko ali po načelih pravične trgovine, potegujte se za nagrade, bon za pravično trgovino, ter nam pomagajte zbrati sredstva za nakup pravične čokolade za otroke Zveze prijateljev mladine. Več…

Vsaka medalja ima dve plati - miti o bioplastiki

Vlada prepričanje, da se z uporabo bioplastike rešimo okoljevarstvenih problemov, kot so onesnaženje vodotokov in morij, posledično umiranje številnih živali, onesnaženje virov morske hrane in še marsičesa. Glede na samo poimenovanje te vrste materiala se je oblikovalo mnenje (recimo temu kar mit), da se bioplastika hitro razgradi v vsakem naravnem okolju, da (oz. ker) je narejena zgolj iz naravi prijaznih materialov ter da v nobenem pogledu ni škodljiva za planet. Vendar nam že sama dejstva o lastnostih in načinu proizvodnje bioplastike ter procesi in dejavniki razkrajanja snovi rišejo drugačno sliko. Več…

Spodbude komunalnih podjetij za odgovornejše ravnanje z odpadki

Pred svojimi domovi imamo praviloma postavljene zabojnike različnih barv, vsak mesec pa nas v nabiralniku čaka račun komunalnega podjetja za odstranjevanje smeti, ki se nam nakopičijo čez mesec. Pravila ločenega odlaganja odpadkov se malenkostno razlikujejo od komunale do komunale, razlike pa so tudi v odnosu teh podjetij do svojih uporabnikov. Več…

Peticija: Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice

V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Metode, ki se jih poslužujejo podjetja za preprečevanje krivic vzdolž njihovih dobavnih verig, trenutno temeljijo le na prostovoljni osnovi in ostajajo neučinkovite. Več…

V iskanju arktičnih lisic

19. aprila je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani potekalo predavanje z naslovom V iskanju arktičnih lisic. V predavanju sta avtorja predstavila svoja doživetja tekom poletnega dela v Švedskem gorovju, v iskanju arktičnih lisic. Avtorja sta se kot prostovoljca pridružila švedskemu projektu na arktičnih lisicah (Fjällrävsprojektet) z glavnim namenom monitoringa in raziskovanja te vrste, več tedenski trekking po arktični tundri pa jima je postregel tudi z obilo izkušenj o preživetju v novem, neznanem okolju. Več…

Letno poročilo Umanotere 2016: Vse to je ista zgodba in mi smo del nje

Vabljeni k prebiranju letnega poročila 2016, kjer lahko preberete, kje vse se rojevajo dobre zgodbe, in se seznanite s tisto drugo potjo… Več…

Pravni kotiček

Pripravil PiC

E-seminar: EU normativni okvir za okolje

Slovenija je dolžna spoštovati pravni red Evropske unije (EU) na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (veljavna prečiščena različica).

Zahteve glede delovanja EU na področju okolja določajo 191. do 193. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zavezujoči splošni akti (predpisi) na ravni EU so direktive in uredbe.

Več

Direktiva je za vsako državo članico zavezujoča glede rezultata, vendar prepušča državnim organom izbiro oblike in metode. Direktive tako praviloma ni možno neposredno uporabljati, pač pa je njene usmeritve država dolžna prenesti v svoj pravni red. Če pa tega država ne stori pravočasno, direktiva neposredno učinkuje, vendar le v razmerju posameznika zoper državo. Posamezne določbe direktive lahko tako neposredno učinkujejo, če so dovolj jasne in nepogojne. Že pred potekom roka za prenos, pa je potrebno nacionalne pravne norme razlagati v skladu z namenom in besedilom sprejete direktive (načelo lojalne razlage). Uredbe pa so zavezujoče v celoti in se uporabljajo neposredno, torej enako kot nacionalna zakonodaja. Države pri uporabi in izvajanju uredb niso svobodne pri izbiri oblike in metode izvajanja.

EU ima seveda tudi mnoge programske dokumente, ki niso predpisi in zato niso pravno zavezujoči, vsekakor pa lahko pomagajo pri oblikovanju argumentacije v postopkih. Najpomembnejši je obdobni akcijski program za okolje (veljavni sedmi okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«).

Predpise EU je možno najti na spletni strani EUR LEX, predpisi pa so objavljeni v Uradnem listu EU. Evropska komisija si prizadeva za širitev znanja o varstvu okolja in v ta namen organizira poučne spletne izobraževalne module. Podrobnejše vsebine o pravnem sistemu varstva okolja v EU pa je možno najti v vodilni monografiji s tega področja European Environmental Law (prost dostop do publikacije). Evropske politike so v RS predstavljene v okviru Ministrstva za zunanje zadeve.

Pomemben sistem varstva okolja predstavlja sodni sistem EU. Mehanizme varstva sproža Evropska komisija, ki je izvršilni organ EU v primeru, da država članica krši pravni red EU. Komisija začne zoper državo najprej neformalni postopek poizvedovanja (EU pilot), v okviru katerega se razjasnjuje problem, Evropska komisija in država članica pa iščeta rešitve. Formalni del postopka pa se začne z uradnim opominom Evropske komisije članici, na katerega mora država odgovoriti s pojasnili. Če Evropska komisija tui po tem meni, da kršitev obstaja, naslovi na državo članico obrazloženo mnenje, v katerem navede kršitev in določi rok za njeno odpravo. Če država ne odpravi kršitve, lahko Evropska komisija predloži zadevo Sodišču Evropske unije, ki izda sodbo s katero ugotovi ali je država članica kršila pravni red ali ne. Če država tudi tedaj ne odpravi kršitve, ji lahko sodišče na predlog Evropske komisije naloži plačilo kazni.

Evropska komisija zoper državo začne postopek, ker sama ugotovi domnevno kršitev, najpogosteje pa na podlagi posameznikov ali organizacij, ki na Evropsko komisijo vložijo pritožbo. Zaželeno je, da je pritožba dobro pripravljena, konkretna, argumentirana in podkrepljena z dokazili. V tem primeru ima več upanja, da bo Evropska komisija začela pilotni postopek. Za področje varstva okolja se vloži pritožba na Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji.

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo

Napovednik dogodkov

4. 5.: Predavanje Dom brez odpadkov

Društvo Ekologi brez meja vabi na predavanje Dom brez odpadkov, ki bo 4. maja ob 17.30 uri v Domu ustvarjalnostih mladih v Mariboru. Več…

13. 5.: Fair trade piknik

Društvo Focus vabi na FAIRTRADE PIKNIK, ki se bo odvil v soboto, 13. maja 2017, v parku Tivoli (v bližini Čolnarne). Več…

16. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Maribor

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 16. maja v Mariboru. Več...

23. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Koper

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 23. maja v Kopru. Več...

24. 5.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

26. 5.: Zbor članic mreže 2017

Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo se bo letos odvilo 26. maja. Družili se bomo v čudovitem ambientu v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Za več info spremljajte napovednik dogodkov na spletni strani mreže.

30. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Kranj

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 30. maja v Kranju. Več...

6. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Zagorje ob Savi

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 6. junija v Zagorju ob Savi. Več...

8. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Postojna

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 8. junija v Postojni. Več...

13. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti - Novo mesto

Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 13. junija v Novem mestu. Več...

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 78, marec 2017

Uvodnik

Manca Velkavrh, prostovoljka na DOPPS: Pozdravljeni vsi, ki delate za boljši svet!

Z začetkom pomladi se je prebudila tudi narava – vse hiti k rasti, zelenju in cvetenju. S pomladjo pa se prične tudi aktivnejše delo v kmetijstvu, tudi s praksami, ki imajo pogosto negativne učinke na naravo. Da je za izginotje mnogih vrst rastlin in živali krivo intenzivno kmetijstvo, je v Evropi znano že nekaj časa. Na podlagi dolgoletnih monitoringov ptic kmetijske krajine ocenjujejo, da je v zadnjih 30 letih v Evropi izginilo kar 421 milijonov ptic, med katerimi gre večinoma za vrste, ki so bile nekoč pogoste in splošno razširjene. Nič bolje ni v slovenski kmetijski krajini.* Kljub poznavanju vplivov intenzivnega kmetijstva in razsežnosti njegovega uničujočega vpliva, pa se ključni premiki na tem področju še vedno niso zgodili.

Več

Leta 2014 je v veljavo stopila nova reforma Skupne kmetijske politike (SKP) EU, ki naj bi z »ozelenitvijo« pridobila kar nekaj okoljevarstvenih ukrepov. Žal so se že po prvih letih izvajanja te politike potrdila opozorila strokovnjakov, da ukrepi ne naslavljajo groženj okolju v taki meri, kot bi jih morali. Naslednje leto bo SKP doživela vmesni pregled učinkovitosti ukrepov. V kolikor ocenjevanje pokaže, da so ukrepi resnično neuspešni, lahko že v vmesnem času pride do reforme te politike. Zato je letos znova priložnost za korenito spremembo, ki je nujno potrebna.

S tem namenom so v organizacijah BirdLife Europe & Central Asia, European Environmental Bureau (EEB) in WWF EU začeli s kampanjo Living Land. Cilj kampanje je z združitvijo čim večjega števila organizacij Evropski komisiji poslati jasno sporočilo, da je čas za spremembe tukaj, ukrepati pa je potrebno zdaj. V kolikor se to ne zgodi, bomo priča nadaljnjemu upadu biotske pestrosti, marsikateri vrsti pa lahko podpišemo izumrtje.

Zato potrebujemo podporo tudi vaše organizacije, in sicer v dveh korakih. Prvič, preko povezave https://www.living-land.org/ourvision/ podprite pobudo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje. In drugič, izpolnite vprašalnik , ki ga je v okviru javnega posvetovanja o prihodnosti SKP pripravila Evropska komisija (https://www.living-land.org/cap), v pomoč pri tem pa so strokovnjaki pripravili tudi priporočene odgovore. V primeru dodatnih vprašanj vas vabimo, da nas kontaktirate na manca.velkavrh@gmail.com.

Najlepša hvala za vašo podporo! Skupaj lahko zagotovimo, da bomo lahko čez nekaj 10 let še vedno uživali v pestrosti, s katero se Slovenija tako rada pohvali.

* Inger R., Gregory R., P. Duffy J., Stott I., Vorišek P., J. Gaston K. (2014): Common European birds are declining rapidly while less abundant species' numbers are rising. Ecology letters, 18(1), 28 – 36.

Dostopno na: https://www.rspb.org.uk/our-work/rspb-news/news/384822-study-reveals-startling-decline-in-european-birds,

*Jančar T. (2014): Travniška katastrofa. Acrocephalus, 35(162 - 163), 109 - 112.

Dostopno na: http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/acro_2014_l_35_st_162-163.pdf

Aktualno v Planu B

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

V začetku marca je skupina okoljevarstvenih, mladinskih, študentskih in sindikalnih organizacij ter organizacij, ki delujejo na področju javnega zdravja in človekovih pravic, na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja naslovila zahteve za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko. Več…

Več

Ministrstvo za infrastrukturo je 2. 2. 2017 objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga po zahtevi mreže Plan B za Slovenijo podaljšalo v razpravo do 7. 3. Delovna skupina Trajnostna energetika je v imenu mreže na predlog sprememb energetskega zakona pripravila komentarje in jih posredovala ministrstvu.

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 24. 3. 2017 objavilo osnutek Zakona o izgradnji in upravljanju drugega tira železniške proge Divača – Koper in ga dala v javno obravnavo do 29. 3. 2017. Ker je bila s tem javna razprava odprta le 5 delovnih dni so nevladne organizacije združene v mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor podale zahtevo, da razpravo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti podaljšate na 30 dni (minimalni priporočeni rok za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov).

Mrežna delavnica Plan B za Slovenijo o energetskem svežnju Evropske komisije

16. marca je v Okoljskem centru potekala delavnica mreže Plan B za Slovenijo o energetskem svežnju Evropske komisije, t.i. zimskem energetskem paketu. Na delavnici je bila predstavljena vsebina predlaganih dokumentov (Direktiva o energetski učinkovitosti, Direktiva o obnovljivih virih energije, idr.) in osnutkov pripomb nanje ter časovnica in procesi vključevanja v postopke (v Sloveniji in na EU ravni).

Konferenca "Nature's Rights" v Evropskem parlamentu

29. marca je v Evropskem parlamentu potekala konferenca “Nature’s Rights: The Missing Piece of the Puzzle”. Rights of Nature Europe (RoNE) je iniciativa za sprejem zakonodajnega predloga - direktive o pravicah narave. Mreža Plan B za Slovenijo je nacionalni koordinator evropske državljanske pobude, ki bo lansirana v tem letu in s katero želimo Evropsko komisijo pozvati k sprejemu zakonodajnega predloga. Preveden osnutek predloga direktive in ostale info o izvedeni konferenci najdete tukaj.

Projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj nominiran za EU projekt, moj projekt 2017

Več

Iz aktivnosti članic

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V začetku marca je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

Več

Nevladne organizacije so pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam. Več…

Čas je, da Miro Cerar prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije

Medtem ko Vlada RS išče načine, kako bi z javnim denarjem subvencionirala TEŠ, zajetno subvencijo pa je podelila tudi TE TOL, se je v sredo, 29. marca, pred vlado zbralo več kot 300 posameznikov, ki so predsedniku vlade dr. Miru Cerarju priredili podnebno budnico. Njihovo sporočilo je bilo jasno: Vlada RS spi na praznih obljubah in neizpolnjenih zavezah Pariškega sporazuma – čas je, da prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije! Zbrani so predstavnikom Vlade RS predali tudi poziv s štirimi zahtevami za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko. Več…

Javno pismo proti predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje in podobnim alternativnim ukrepom

V začetku marca so nevladne organizacije, sindikati in druge skupine na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovile javno pismo proti predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje in podobnim alternativnim ukrepom. Več…

Od zelene Slovenije ne bo ostalo veliko, če ne bomo postavili prave cene onesnaževanju

Namen državnega proračuna v 21. stoletju ni samo uravnoteženje prihodkov in odhodkov državne blagajne, ampak mora ta pri postavljanju prioritet – odločanju, kako in za katere namene bodo porabljena javna sredstva – tudi aktivno prispevati k vzpostavljanju vzdržnih modelov delovanja družbe. Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav. Več…

Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Organizacije Umanotera, Focus in PIC smo pričele z izvajanjem druge faze projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. S projektom želimo seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo. Več…

Razmislek: Zakaj bi zavržene hrane lahko bilo v prihodnosti manj?

Pred kratkim je bil Sloveniji predstavljen pomemben korak na poti k zmanjševanju zavržene hrane. Tik pred sprejetjem je namreč Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Brez vsakega dvoma gre za potezo, ki bi lahko pomembno prispevala k zmanjšanju količin užitne hrane, ki jo zavržemo v celotni prehranjevalni verigi. Več…

Odgovornost še vedno (zgolj) na ramenih potrošnikov?

Razmere vzdolž globalnih oskrbovalnih verig prehrambenih izdelkov, ki jih konzumiramo v Evropi, so pogosto skrb vzbujajoče, na kar opozarjajo številne raziskave in poročila s terena. Priča smo naraščajočemu onesnaževanju okolja ter nedopustnim razmeram, v katerih delajo in živijo delavci na dnu teh verig.

Z namenom povezovanja in iskanja rešitev za to problematiko je društvo Focus v četrtek, 9. 3. 2017, organiziralo okroglo mizo z naslovom Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen – kako doseči pravičnost v dobavnih verigah, ki je ena od številnih aktivnosti projekta SupplyCha!nge – za pravične trgovske verige! Več…

O kilogramu in pol odpadkov na dan na TEDxYouthGimnazijaKran

Rojena sem bila malo več kot en mesec pred osamosvojitvijo Slovenije. Rojena sem bila v plenice za enkratno uporabo, ki jih je iz trgovine prinesla mama v plastični vrečki in potem vse skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki odložila v en sam zabojnik. V obdobju odraščanja sem bila kar precej izbirčna pri hrani, zato je zajetna količina ostala na krožniku in kasneje končala v istem že omenjenem zabojniku. Več…

Plastika v naših življenjih in na krožnikih

Svetovna morja in oceani se ponašajo s svojim bogastvom rastlinstva in živalstva, od katerega imamo veliko koristi tudi ljudje, saj iz njega črpamo ogromne zaloge hrane v obliki rib in morskih sadežev. S temi vrstami se prehranjujejo tudi živali, ena od njih pa je mogočna ptica albatros, katere razpon kril meri do 3,4 m. Njen naravni habitat so oceani zmerno toplega in subtropskega toplotnega pasu severno in južno od ekvatorja (izvzemši severni Atlantik), nad katerimi lahko jadrajo ure in ure, ne da bi se utrudili. Več…

Kako bi bilo, če bi naša morska obala imela takole oblogo? (Foto: Gašper Mlakar, 2017. Razstava v MAO: Končna postaja – morje?)

Delavnica Azerbajdžanski plin za Evropo: Stranski učinki evropskega mega-projekta

22. marca je v organizaciji društva Focus v Okoljskem centru potekala delavnica Azerbajdžanski plin za Evropo: Stranski učinki evropskega mega-projekta, ki je pod vprašaj postavila energetsko neodvisnost EU od Rusije, analizirala vplive plinovoda na okolje, turizem in kmetijstvo, izpostavila povezavo med velikimi podjetji in veliko energetsko infrastrukturo, ter na koncu prevprašala potrebo po megalomanskih plinovodih v času, ko so obnovljivi viri na dosegu roke in ko se moramo dokončno osvoboditi fosilnih goriv. Več…

Znan je zmagovalec video natečaja EAThink – jej lokalno, misli globalno

ITR je lani decembra osnovne in srednje šole povabil k sodelovanju v video natečaju v okviru projekta EAThink2015, v katerem povezujemo šolske ekovrtove z globalnim učenjem. Učenci in dijaki so lahko sodelovali s 30-sekundnim družbeno odgovornim sporočilom na eno ali več sledečih tem: izobraževanje o izbiri živil in o kritični potrošnji, pravica do hrane in ekološko vrtnarjenje. Zaželena je bila tudi vključitev globalne komponente.

Več

Strokovna žirija je imela težko delo, saj smo prejeli kar 21 videov z 20 šol. Glede na merila v razpisni dokumentaciji je bila izbrana Gimnazija Ilirska Bistrica z video posnetkom DOVOLJ! Video je družbeno angažiran rap, s kritičnim sporočilom, spevnim besedilom in jasno izraženo poanto.

Zmagovalni video si lahko ogledate tukaj.

Čestitamo zmagovalcem in seveda vsem sodelujočim!

Zdaj sledi profesionalna izdelava zmagovalnega videa ter njegovo predvajanje po spletu in televiziji, vključen pa bo tudi v naknadni natečaj na evropski ravni. ITR pa zmagovalni šoli podarja tudi enoletno brezplačno članstvo v programu Šolski ekovrtovi.

Med finalisti za energetske nagrade 2017 tudi CIPRA Slovenija

Tudi letos časnik Finance v sklopu konference Dnevi energetikov izbira naj energetski projekt. Komisija je izbrala 8 finalistov v dveh kategorijah, promocijski projekt URE/OVE ter energetsko učinkovit projekt. Med finalisti je tudi promocijski projekt članice mreže Plan B za Slovenijo, CIPRE, in sicer Trajnostna mobilnost v praksi. Več…

Redna letna skupščina društva Dinaricum

2. marca, se je v prostorih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete odvila redna letna skupščina društva Dinaricum, na kateri smo predstavili svoje delo v preteklem letu in skovali načrte za prihodnost. Več…

Pravni kotiček

Pripravil PIC

E-seminar: Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Convention on access to information, public participation in decissionmaking and access to justice in environmental matters) je bila sprejeta 25. 6. 1998 v Aarhusu na Danskem v okviru UNECE (Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo). Po mestu sprejema ima tudi pogovorni naziv Aarhuška konvencija.

Več

Z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 62/2004) je dne 22. 6. 2004 konvencija stopila v veljavo v Republiki Sloveniji.

27. 5. 2005 je bila v mestu Almaty sprejeta dopolnitev Aarhuške konvencije, vendar še ni stopila v veljavo. V slovenski pravni red je bila sprejeta z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 1/2010). Spremembe se nanašajo na udeležbo javnosti pri odločanju o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovem dajanju na trg.

21. 5. 2003 je bil sprejet Protokol o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (PRTR register), ki je začel veljati 8. 10. 2009 in ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji protokola o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (Uradni list RS št. 1/2010).

Evropska unija je ratificirala konvencijo (17. 2. 2005), protokola o PRTR registru (21. 2. 2006) in dopolnitev konvencije (1. 2. 2008).

Aarhuška konvencija je temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna pravila treh sklopov (stebrov) demokratičnih pravic civilne družbe na področju varstva okolja:

- prost dostop do informacij o okolju,

- možnost sodelovanja javnosti pri odločanju, ki vpliva na okolje,

- prost dostop do pravnih sredstev za varstvo pravic do obveščenosti in sodelovanja pri odločanju o okolju ter za uveljavljanje širše okoljske zakonodaje.

Podrobnejše obrazložitve posameznih vsebin Aarhuške konvencije in njihova uporaba so predstavljene v Priročniku za izvajanje Aarhuške konvencije (The Aarhus convention: An implementation guide).

Država mora spodbujati izobraževanje ter ozaveščanje javnosti o okolju, zlasti glede možnosti dostopa do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Določbe konvencije pa ne vplivajo na pravico pogodbenice, da ohrani ali uvede ukrepe, ki zagotavljajo širši dostop do informacij, večjo udeležbo javnosti pri odločanju in širši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot to zahteva konvencija. Prav tako konvencija ne zahteva zmanjšanja obstoječih pravic do dostopa do informacij, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Država mora zagotoviti ustrezno priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja in da tisti, ki uresničujejo svoje pravice po konvenciji, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani.

Konvencija se izvaja tako, da država pogodbenica sprejme zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje te konvencije o informacijah, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb te konvencije (3. člen).

Prvi steber Aarhuške konvencije – dostop do okoljskih informacij

O dostopu do okoljskih informacij govori 4. člen Aarhuške konvencije. Organ javne oblasti je dolžan dati na razpolago vse okoljske informacije, ne da bi bilo potrebno navesti pravni interes in sicer v obliki, ki se zahteva, razen, če ima organ javne oblasti utemeljen razlog, da jih da v drugačni obliki. Informacije se morajo dati na razpolago čim prej, najkasneje pa v enem mesecu od zahteve.

Več

Zahtevek za dostop do okoljskih informacij se lahko zavrne le v določenih primerih: če organ nima teh informacij, če je zahtevek očitno nerazumen ali presplošno izražen ali če se nanaša na gradivo, ki se še dopolnjuje ali na notranje komuniciranje med organi javne oblasti, če tako izjemo predvideva notranja zakonodaja. Zahtevek pa se lahko zavrne tudi, če bi razkritje škodljivo vplivalo na zaupnost postopkov organov javne oblasti, če tako zaupnost predvideva zakon, na mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost, na potek sodnega ali drugega postopka, na zaupnost poslovnih in industrijskih informacij, na pravice intelektualne lastnine, na zaupnost osebnih podatkov, na okolje, na katero se informacije nanašajo, kot so na primer kraji razmnoževanja redkih vrst.

5. člen pa se nanaša na zbiranje okoljskih informacij. Na podlagi tega država pogodbenica zagotovi, da organi javne oblasti imajo in sproti dopolnjujejo okoljske informacije, ki se nanašajo na njihove naloge; da se vzpostavijo obvezni sistemi za zagotavljanje ustreznega dotoka informacij do organov javne oblasti o predlaganih in obstoječih dejavnostih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje; da se ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje nemudoma sporočijo vse relevantne informacije. Podatki morajo biti javnosti na razpolago, država pogodbenica pa mora razvijati tudi mehanizme za obveščanje javnosti. Prav tako pa mora na tri do štiri leta v javnost posredovati poročilo o stanju okolja v državi.

Drugi steber Aarhuške konvencije – sodelovanje javnosti pri odločanju

O sodelovanju javnosti pri odločanju v okoljskih zadevah govorijo 6., 7. in 8. člen Aarhuške konvencije. Konvencija loči splošno javnost in vključeno (kvalificirano) javnost. To definira 2. člen konvencije.

Več

Tako je:

- javnost je ena ali več fizičnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih držav njihova združenja, organizacije ali skupine;

- vključena javnost pomeni javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima interes pri okoljskem odločanju; šteje pa se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa notranja zakonodaja.

Konvencija zahteva, da pogodbenica pri odločanju o dovoljenju za dejavnosti, ki so naštete v prilogi konvencije in pri odločanju tudi o drugih dejavnostih, ki niso naštete v prilogi, bi pa lahko pomembneje vplivale na okolje, v postopek odločanja vključi javnost. Temeljna pravila za vključitev javnosti so naslednja:

- zainteresirano javnost je potrebno na začetku postopka (ko so še vse možnosti odprte) ustrezno, pravočasno in učinkovito obvestiti z javno objavo ali vsakogar posebej, če je to primerno, med drugim o nameravani dejavnosti, o kateri se bo odločalo, vrsti možnih odločitev ali o osnutku odločitve, organu javne oblasti, ki je pristojen za odločanje, predvidenem postopku, začetku postopka, možnostih za udeležbo javnosti, času in kraju vsake predvidene javne obravnave, kam se lahko posredujejo predlogi in pripombe ter roku za to, ter kje so na razpolago informacije o zadevi;

- zagotoviti je potrebno ustrezno časovno obdobje za posamezne faze pri udeležbi javnosti, da je na voljo dovolj časa za obveščanje javnosti in da se javnost lahko pripravi in učinkovito sodeluje pri okoljskem odločanju;

- država si mora prizadevati zagotoviti, da uradniki in organi usmerjajo javnost in ji pomagajo pri iskanju dostopa do informacij, lažji udeležbi pri odločanju in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

V skladu s temi načeli je potrebno zagotoviti pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem (7. člen). Na ustrezni stopnji in ko so vse možnosti še odprte, pa si mora država pogodbenica prizadevati spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti tudi pri pripravi izvršilnih predpisov in drugih splošno veljavnih aktov (8. člen). V ta namen je potrebno določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo, objaviti osnutek pravil ali ga kako drugače dati na razpolago javnosti in dati javnosti možnost, da neposredno ali po predstavniških svetovalnih telesih poda svoje pripombe.

Podrobnejša navodila za izvajanje konvencije so v Priročniku za izvajanje Aarhuške konvencije in v Maastrichtskih priporočilih o sodelovanju javnosti v procesu odločanja (Maastricht Recommendations on Public Participation in Decision-making).

Tretji steber Aarhuške konvencije – zagotovljeno sodno varstvo

Več

To pravico določa 9. člen konvencije, ki določa tri vrste pravic dostopa do pravnega varstva tako, da:

- ima vsaka osebe, ki meni, da njen zahtevek ni bil pravilno upoštevan glede na to konvencijo, pravico dostopa do ustreznega revizijskega postopka. Ta postopek mora biti hiter, dostopen ter brezplačen ali poceni;

- imajo člani vključene javnosti, ki imajo zadosten interes oziroma, ki trdijo, da je bila kršena njihova pravica, dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, da izpodbijajo stvarno ali postopkovno zakonitost katerekoli odločitve, dejanja ali opustitve v zvezi s pravico sodelovanja javnosti pri odločanju (kršitev 6. člena). Kaj sta zadosten interes in kršitev pravice, se določi v skladu z zahtevami notranjega prava in skladno s ciljem te konvencije, da se s to konvencijo daje vključeni javnosti širok dostop do pravnega varstva;

- imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po notranjem pravu, dostop do upravnih in sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanašajo na okolje.

Navedeni postopki morajo zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, če je ta primerna in morajo biti pošteni, pravični, pravočasni in ne pretirano dragi. Odločitve morajo biti javno dostopne. Država mora zagotoviti, da je javnost seznanjena z dostopom do upravnih in sodnih revizijskih postopkov ter proučiti možnost za vzpostavitev ustreznih mehanizmov pomoči za odpravo ali zmanjšanje finančnih in drugih ovir za dostop do pravnega varstva.

S PRTR protokolom se vzpostavlja register izpustov in prenosov onesnaževal na državni ravni. Za države EU je to urejeno v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal.

Aarhuška konvencija ima tudi svoje pritožbeno telo (Aarhus Commpliance Committee), ki obravnava pritožbe glede neizvajanja ali neustreznega izvajanja Aarhuške konvencije s strani države. Izdali so tudi zbirko pomembnih odločitev (Case law of the Aarhus Convention Compliance Committee). Pritožbo lahko vložijo tudi prizadeti posamezniki in organizacije, katerih pravice konvencija varuje. Vsa navodila so na spletni strani pritožbenega odbora.

Srečanje pri varuhinji na temo varstva voda

Ker je varstvo voda vodilna okoljska tema tega leta pri varuhinji človekovih pravic, je dne 9. 3. 2017 pod njenim okriljem potekalo srečanje predstavnikov nevladnih organizacij in civilnih iniciativ s predstavniki Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor.

Več

Delo je predstavil in na vprašanja odgovarjal direktor Leon Behin. Povedal je, da se z vodami ukvarjajo kar štiri inštitucije in sicer Direktorat za vode in investicije pri MOP, Direkcija RS za vode, Inštitut za vode RS in ARSO ter predstavil njihovo vlogo pri varstvu voda. Navzoči predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ pa so izpostavili nekatere pereče probleme. To je predvsem urejanje vodotokov, ki rigorozno in pogosto nepotrebno posega v vodno korito in obvodno rastje (nepotrebno sekanje dreves), ki je pomemben habitat. Brez ustrezne presoje so se izvajali tudi razni protipoplavni ukrepi. Muro je potrebno zavarovati pred hidroelektrarnami, saj te ne bi prinesle smiselnega energetskega učinka, posebej glede na škodo, ki bi jo povzročile v naravi. Pri presoji tovrstnih namer je potrebno upoštevati tudi družbeno sprejemljivost neposrednega okolja, zgodovinsko kulturno tradicijo in navezanost okoliških prebivalcev na Muro, kakršna je. Enako tudi za srednjo Savo. Nadalje so bili izpostavljeni še problemi kanalizacije v Klečah, protipoplavni ukrepi pri Velikem potoku v Grosupljem, ki ne grejo v smer izgradnje bolj racionalnih zadrževalnikov. Direktor direktorata je podal več pojasnil iz pristojnosti direktorata, predvsem pomembno ureditev glede omejevanja protipoplavnih ukrepov. To je uvedel 96a. člen leta 2015 spremenjenega Zakona o vodah, ki določa pravila posegov v smislu izrednih ukrepov po naravni nesreči (podrobneje to ureja Pravilnik o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda).

Justice And Environment

V marcu je potekalo redno letno srečanje članov Justice & Environment, ki so pregledali dosedanje delo in zastavili načrte za naprej. V bodoče bodo članice svoje napore vlagale predvsem v izboljšanje pravnega varstva na področju energije in podnebnih sprememb, presoje vplivov na okolje in seveda izvajanje Aarhuške konvencije. Vsi, ki jih to področje zanima najdejo številne uporabne analize, stališča in publikacije na njihovi spletni strani.

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo:

- osnutek poročila o izvajanju Aarhuške konvencije za zadnja tri leta (zadnje poročilo iz leta 2014). Pripombe in predloge je mogoče posredovati na ministrstvo do 28. 4. 2017.

- osnutek načrta priprave nacionalnega programa varstva okolja do 2030. Pripombe in predloge je mogoče posredovati na ministrstvo do 28. 4. 2017.

Napovednik dogodkov

6. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Hidroenergija

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo hidroenergije, ki bo potekala v četrtek, 6. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več…

6. 4.: Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo?

Društvo Focus vas vabi na delavnico v okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli, Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo? Delavnica bo potekala v četrtek, 6. aprila, med 17.00 in 19.00 uro na OŠ Poljane. Več…

20. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Vetrnice

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo vetrnice, ki bo potekala v četrtek, 20. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več info bo objavljenih na spletni strani mreže.

25. 4.: Delavnica usklajevanja stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo – Jedrska energija

Delovni skupina Trajnostna energetika in Varstvo narave mreže Plan B za Slovenijo vas vabita na delavnico usklajevanja stališč članic mreže na temo jedrske energije, ki bo potekala v torek, 25. aprila, med 17.00 in 19.00 uro v Okoljskem centru. Več info bo objavljenih na spletni strani mreže.

Stran 67 od 72