Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 89, marec 2018

 

 

Uvodnik

 

Matej Ogrin (CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp): Kam nas pelje 2. tir?

No, zdaj pa imamo, ko nimamo – ali če malo obrnemo star slovenski pregovor: človek obrača, sodišče pa obrne. Po navadi sicer zelo dooolgo obrača in bolj malo obrne,  a tokrat ni bilo tako. 

Več

Več

Referendum je padel, pobrala se ni več niti vlada, 2. tir se še ne bo začel graditi, zato pa gradijo obvoz Avstrijci z Italijani – tam gre seveda vse pošteno. Mi se gremo raje demokracijo, ki ji menda ni videti konca. Najprej ni bil povšeči zakon, nato rezultat referenduma, sedaj menda boli datum. In tako naprej. Zna biti, da bo pravdanje o 2. tiru trajalo dlje kot debata o oslovi senci, a bo že prav tako, saj smo slišali, da je bila vlada menda nedopustno enostranska in to se za pravo demokracijo ne spodobi… Dajmo se malo dvigniti iz vsega skupaj in poglejmo navzdol na ta šentflorjanski brodet. Za koliko avtocestnih odsekov smo imeli referendume? V 45 letih smo zgradili 600 km avtocest in imeli manj kot en referendum o cestah. Koliko civilnih iniciativ je pri gradnji avtocest skrbela korupcija vnaprej? Kaj pa za 3. razvojno os ali morda za drugo cev Karavanškega predora? Ne, ne, tam je in bo vse po pravilih… In ko se končno skoraj zdi, da bi vendarle lahko začeli obnavljati železnice z malce bolj veliko žlico, pride na vrsto t.i. demokracija. Si upa kdo reči, da pri gradnji avtocest ni prihajalo do nepravilnosti? Računsko sodišče si ni upalo. Mar res kdo misli, da če zakon o 2. tiru dokončno pade, da potem, v neki novi konstalaciji političnih sil in novem zagonu, ne bo prihajalo do nepravilnosti?  130 000 EUR za maketo je seveda preveč. 3 milijone EUR za referendum seveda ni. Dobro jutro, Slovenija.

 

  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

KTPP je pripravila odziv na načrte širitve ljubljanske obvoznice. Širitve ocenjujejo kot strokovno, finančno in okoljsko neutemeljene, v nasprotju z slovenskimi strateškimi in izvedbenimi dokumenti ter vizijo prometnega razvoja občin Ljubljanske urbane regije. Več…

 

 

7. letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo – Zbor članic 

V sredo. 28. marca, smo se v Poligonu kreativnih idej zbrale članice mreže Plan B za Slovenijo na že 7. letnem srečanju članic. Tokrat smo se poglobili v vprašanja, kdo so naši obstoječi in potencialni podporniki, koga si želimo v naši bazi podpornikov ter kako jih nagovoriti? V luči prihajajočih državnozborskih in lokalnih volitev pa smo se posvetili tudi vprašanjem, kako nagovoriti politične stranke in kaj je potrebno narediti za konkretne premike v smer trajnostnega razvoja. Srečanje pa je kot vedno bilo namenjeno tudi druženju in izmenjavi izkušenj, nasvetov ter podpori v krogu nevladnikov, ki delujemo na področjih varovanja okolja, narave in trajnostnega razvoja. Več…  

 

 

Iz aktivnosti članic

 

Več kot 50 udeležencev na usposabljanjih za PEŠBUS in BICIVLAK

Usposabljanja so bila del programa Aktivno v šolo, ki ga izvajajo organizacije IPoP – Inštituta za politike prostora, CIPRA Slovenija in društvo Focus, financira pa Ministrstvo za zdravje RS. Tokrat so izvedli kar tri usposabljanja na treh različnih lokacijah: v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Skupno se jih je udeležilo 51 udeležencev, od tega 18 predstavnikov občin in 29 predstavnikov šol (od tega kar 2 ravnatelja) poleg tega pa še trije predstavniki nevladnih organizacij in en starš. Več…

 

 

Pomagajte nam očistiti Slovenijo - za vedno!

Čeprav smo dogodek Očistimo Slovenijo nazadnje izpeljali pred šestimi leti, še danes odzvanja v naših glavah in srcih. Uspel je namreč vzpostaviti tesno povezavo med vsemi, nas združiti v skupnem dobrem in skrbi za okolje, v katerem živimo. Letos se na to pot podajamo ponovno. Tokrat z mnogo večjim in pomembnejšim poslanstvom! K izvedbi dogodka nas je prepričala pobuda World Cleanup day 2018, ki bo v enem dnevu združila 150 držav, ki bodo vse hkrati čistile 15. septembra 2018. Tudi Slovenija bo del te zgodbe. Sicer smo navajeni spomladanskih čistilnih akcij, a je bil tokratni datum skrbno izbran, da se nam zaradi podnebnih posebnosti lahko pridruži čim več držav. Več…

 

O globalni akciji Očistimo svet 2018

Tako kot mi že komaj čakamo 15. september, se tudi v drugih državah, ki so se pridružile najpomembnejšemu okoljevarstvenemu dogodku letos, že dogaja na polno. Cilj akcije Očistimo Svet 2018 (World Cleanup Day) je združiti pet odstotkov prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah potekala prav na isti dan. In mi ne dvomimo, da nam bo s skupnimi močmi to tudi uspelo! Več…

 

Podjetništvo in človekove pravice

Globalni sistem preskrbe s hrano je pomemben na več ravneh: je ključnega pomena za zaposlovanje na globalni ravni, vpliva na kulturo, okolje, ohranjanje narave, mir, stabilnost in seveda prehrano. Delovne razmere v kmetijstvu so pogosto težke, nevarne, prekarne, sezonske, delavci pa so pogosto podplačani. Ljudje povsod po svetu se soočajo z izzivi pri zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic ter pri pridobivanju odškodnin ali poravnav v primerih zlorab, ki so posledica korporativnega izkoriščanja in nenehnega pritiska po nižanju stroškov. Več…

 

 

Spletni dogodek o kakavu in čokoladi

27. 3. je potekal Facebook dogodek društva Focus, v katerem so premierno predvajali video zapis, ki je nastal junija 2017, ko nas je v Sloveniji obiskal dr. Christopher Mubeteneh Tankouja iz Fakultete za agronomijo in agronomske študije iz Dschanga v Kamerunu, ki se ukvarja z optimizacijo trajnostne pridelave kakava. Več…

 

 

Pravica do združevanja delavcev na plantažah mora biti zagotovljena

Focus je sopodpisnik pisma, ki ga je mreža Euroban naslovila na organizacijo Rainforest Alliance. Pismo je podpisalo 19 organizacij, ki si prizadevajo za pravične dobavne verige. Poročila različnih neodvisnih organizacij kažejo na to, da delavci na plantažah tropskega sadja, ki nosijo certifikat Rainforest Alliance, nimajo pravice do združevanja in vstopanja v svobodne sindikate. Na to kaže tako poročilo Rainforest Alliance and the Discount Supermarkets: Low Prices and Easy Standards? kot tudi Sweet Fruit, Biter Truth. To pa kljub temu, da je eden izmed pogojev za pridobitev certifikata ravno možnost svobodnega združevanja in kolektivnega pogajanja. Več…

 

Ob svetovnem dnevu voda so oči Evrope uprte v Muro

Na svetovni dan voda koalicija petih okoljskih in ribiških organizacij Living Rivers Europe poziva Slovenijo, naj opusti načrte za gradnjo osmih hidroelektrarniških jezov na Muri. Ti jezovi bi zdravo, prosto tekočo reko spremenili v osem mrtvih vodnih rezervoarjev. V pozivu sodeluje Inštitut za trajnostni razvoj kot član EEB – Evropskega okoljskega biroja. Poleg EEB koalicijo sestavljajo še Evropska ribiška zveza, Evropska mreža za reke, Mednarodna mokrišča in WWF. Te organizacije skupaj predstavljajo prek 40 milijonov evropskih državljanov. Več…

 

Mesto svetlobe: projekcija filma in pogovor z gosti

14. 3. je v Okoljskem centru potekala projekcija dokumentarnega filma Mesto svetlobe, poetične pripovedi o štirih družinah: vsaka s svojimi sanjami in željami, pa tudi s svojimi bolečinami in upanjem za prihodnost. Kar jim je skupnega, je vseprisotnost stroja, termoelektrarne Šoštanj, ki je bila nekoč ponos mesta, danes pa je sinonim za politične mahinacije, ekološko katastrofo in korupcijo. Projekciji je sledil tudi pogovor in druženje z ustvarjalcema filma, Markom Kumrom Murčem in Nino Cijan, ter gostoma Katjo Huš (Greenpeace) in Tomislavom Tkalcem (društvo Focus). Več…

 

Raziskovanje snežnega leoparda na Altaju (Mongolija)

29. marca je na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete potekalo predavanje doc. dr. Mihe Kroflja o raziskovanju snežnega leoparda. Snežni leopardi živijo v težko dostopnih gorstvih Centralne Azije. Zato ni presenetljivo, da so med najslabše raziskanimi vrstami velikih mačk na svetu. V gorskih ekosistemih opravljajo vlogo vrhovnih plenilcev in so odlično prilagojeni na ekstremne visokogorske razmere. Vendar pa jim to ne pomaga ob naraščajočem vplivu ljudi, ki se vedno bolj širi tudi v te odmaknjene predele. Predavanje je bilo izvedeno v organizaciji društva Dinaricum in Oddelka za gozdarstvo BF UN v Ljubljani.

 

Izdelovanje gnezdilnic za sekundarne duplarje

Na akciji izdelovanja gnezdilnic na Goričkem je 6 članov Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izdelalo skoraj 100 gnezdilnic za ptice duplarice. V torek, 20. 3. 2018, so na jugovzhodnem delu Goričkega začeli nameščati izdelane gnezdilnice. Poleg nameščanja novih so poskrbeli tudi za ureditev in čiščenje gnezdilnic iz prejšnjih let. Gnezdilnice bodo nameščene na tistih območjih Goričkega kjer veliki skovik in smrdokavra še gnezdita. Več…

 

Umanoterino letno poročilo za 2017

Kot je na duhovit način povzela ena izmed radijskih postaj, ni vse, kar je pri dnu, »podn«. Od spodaj prihajajo številne pobude in akcije posameznikov, iniciativ in lokalnih oblasti, ki ustvarjajo navdihujoče zgodbe in zavidljive dosežke. Njihovo (so)delovanje in podpora sta motivirala tudi delo Umanotere v 2017. Več…

  

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC 

 

 

Sodišče ponovno ugodilo tožbi za varstvo volkov

V marcu je Upravno sodišču ugodilo tožbi PIC in Dondes iz januarja 2017 zaradi varstva volkov pred odstrelom in je odpravilo Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za leto 2017.


Več

Več

Po tem ko je navedenima organizacijama v letu 2016 uspelo s tožbo zoper Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave in je sodišče prilogo 2, ki se je nanašala na odstrel volkov opravilo in zadevo vrnilo ministrstvu v ponovno odločanje (sodba I U 1522/2015), je vlada spremenila Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. V spornem 7a. členu je uredila odstrel namesto s pravilnikom ministrice za okolje, z odlokom vlade. Prvi odlok je sprejela v začetku leta 2017 - Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za leto 2017. 

 

Zoper njega sta PIC in Dondes vložila tožbo, na podlagi katere je Upravno sodišče najprej začasno zadržalo izvajanje odloka, nato pa ga je s sodbo št. I U 102/2018 z dne 1. 3. 2018 odpravilo. Sodišče navaja, da država ni izkazala obstoja razloga za odstrel. Odnos javnosti do velikih zveri sicer tudi po mnenju sodišča »pomeni vprašanje, ki je za uspešno izvajanje varstvenega režima dovolj pomembno, da ga je mogoče brez pomislekov šteti za “problem oziroma situacijo”, ki je potrebna za obstoj razloga za odstrel.« Vendar je sodišče ugotovilo, da država ni izkazala, da ta problem sploh obstaja. Država se sklicuje na javnomnenjske raziskave iz katerih povzema da je odnos splošne javnosti in lovcev do velikih zveri, konkretno volkov, pretežno pozitiven, “deloma pozitiven” pa naj bi bil odnos “rejcev”, ki izražajo veliko nezadovoljstvo in dela kmetijske stroke. Vendar pa po presoji sodišča nobene od teh kategorij same po sebi (npr. zaradi splošno znane številčnosti ali družbenega vpliva), brez navedbe nadaljnjih razlogov, ni mogoče enačiti z “javnostjo” oziroma njenega odnosa do volkov enačiti z njihovo družbeno sprejemljivostjo. Po mnenju sodišča tudi ni izpolnjen pogoj, da ni drugih zadovoljivih možnosti za reševanje problema.

 

Sodba je pomembna, saj je pokazala, da tudi po spremembi naziva splošnega akta (iz pravilnika v odlok) ni izkazovanja pogojev, ki jih zahteva Habitatna direktiva in na nacionalni ravni Zakon o ohranjanju narave in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki bi lahko utemeljili ukrep odstrela. Implicitno pa se tudi ponovno kaže, da je odstrel določen s splošnim aktom na podlagi 7a. člena Uredbe pravno neustrezen. Kot v vseh dosedanjih postopkih PIC in Dondes navajata, da je ureditev 7. člena Uredbe, na podlagi katere ARSO lahko v posameznem primeru (incidentu v naravi), ko so izkazani vsi pogoji, potrebni za dovolitev odstrela, izda odločbo v upravnem postopku ustrezna. V tak postopek se lahko vključi nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, kar je največji strah odločevalcev in tudi razlog, da se odstrel odreja z Odlokom. Vendar, če bo država odredila utemeljen odstrel in bodo izkazani vsi pogoji, taka intervencija nevladne organizacije ne bo potrebna oziroma uspešna.

 

Za odstrel v letu 2018 je vlada izdala že nov odlok za leto 2018, zoper katerega sta PIC in Dondes ponovno vložila tožbo, sodišče pa je tudi izdalo odredbo o začasnem zadržanju izvajanja odloka. Pričakovati je, da bo sodba glede tega odloka podobna, saj se razlogi, ki jih zatrjuje država kot podlago za odstrel, niso spremenili. Upamo lahko, da bo Ministrstvo za okolje in prostor vendarle razmislilo tako o vsebinski kot postopkovni ustreznosti takih odstrelov volkov v kontekstu 2. člena Ustave, ki nam narekuje, da je Slovenija pravna država.

 

Zakon o nevladnih organizacijah sprejet – kaj prinaša za okoljske nevladne organizacije

Dne 20. 3. 2018 je Državni zbor sprejel Zakon o nevladnih organizacijah, ki zapolnjuje pravno praznino enotne definicije in ureditve nevladnih organizacij (glej novica CNVOS). Kakšne spremembe pa prinaša specifično za okoljske nevladne organizacije? 


Več

Več

Predvsem prinaša rešitev, za katero smo si dolgo prizadevali, in sicer bodo za status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave lahko zaprosili tudi zavodi in ustanove. S tem se odpira tudi širša paleta možnosti sodelovanja v postopkih, saj 3. odstavek 137. člena Zakona o ohranjanju narave omogoča nevladnim organizacijam s tem statusom zastopanje interesov ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. To spremembo Zakon o NVO uvaja s spremembo 137. člena Zakona o ohranjanju narave. Zaradi terminologije pa se spreminja tudi 153. člen Zakona o varstvu okolja.

 

Zakon definira tudi vsebinsko mrežo, ki je nevladna organizacija, ki na nacionalni ravni, na ravni razvojne regije, kot jo določa zakon, ki ureja skladen regionalni razvoj, ali na ravni več občin, ki predstavljajo zaključeno prostorsko celoto, združuje nevladne organizacije, iz vsebinsko istega področja in izvaja dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore, v korist vseh nevladnih organizacij iz istega vsebinskega področja na ravni svojega delovanja.

 

Med naloge Ministrstva za okolje in prostor bodo po novem sodile tudi naslednje naloge:

- da preko javnih razpisov financirajo projekte in programe vsebinskih mrež nevladnih organizacij

- da preko javnih razpisov financirajo druge projekte in programe nevladnih organizacij in drugih oseb, namenjenih izvajanju ukrepov za razvoj posameznih področij ter spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in podpornega okolja za nevladne organizacije.

 

Pri Ministrstvu za javno upravo, kjer je locirana sistemska podpora nevladnim organizacijam, zakon predvideva vzpostavitev posebne proračunske postavke za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij. Javni razpis iz tega sklada se bo objavil najmanj enkrat letno. Za to leto ga mora ministrstvo objaviti v roku enega meseca po uveljavitvi zakona.

 

Po objavi in uveljavitvi zakona bomo v mreži Plan B za Slovenijo pripravili tudi navodila za potrebne uskladitve in pridobivanje statusov v javnem interesu.

 

 

Kohezijski kotiček

 

Javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave, okolja in prostora za leti 2018 in 2019

MOP je 9. 3. objavil razpis za NVO, ki ima rok za prijavo 6. 4. 2018. Višina razpisanih sredstve je 427.000 EUR. Več…

  

  

Napovednik dogodkov

 

5. 4.: Kako in zakaj ustanoviti nevladno organizacijo?

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi na brezplačni seminar Kako in zakaj ustanoviti nevladno organizacijo? Seminar bo potekal v četrtek, 5. aprila, od 17.00 do 19.00 v coworking Kovačnica Kranj. Več…

 

5. 4.: Izmenjava semen in sadik, predavanje, ogled filma SEME: zamolčana zgodba

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Društvo za permakulturo Slovenije vabita na izmenjavo semen, sadik in uporabnih znanj na Kranjski kmečki in rokodelski tržnici, na predavanje – »Avtohtone okrasne užitne rastline na našem vrtu« in na ogled filma SEME: zamolčana zgodba (večkrat nagrajen dokumentarni film). Več…

 

 

11. in 18. 4.: In akcija! ... kratki filmčki za NVO

Vabimo vas, da se nam pridružite na usposabljanju In akcija! ... kratki filmčki za NVO, kjer se boste naučili osnovnih pravil snemanja, montaže ter uporabe kratkih filmčkov. Več…

 

 

 

17. 4.: Razprava >> V času pred volitvami: pogovarjajmo se o družbeno relevantnih temah

Umanotera vabi na razpravo o temah, ki jih kot civilna družba prepoznavamo kot pomembne, in sicer v torek, 17. 4., od 13. do 15.30 ure v Atriju ZRC Ljubljana.  Več…

 

 

10. 5.: Usposabljanje za grafično oblikovanje

Vabimo vas, da se nam pridružite na usposabljanju za grafično oblikovanje, ki bo potekalo 10. maja med 14.00 in 17.30 uro v Okoljskem centru v Ljubljani. Več info: polona@planbzaslovenijo.si.

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 88, februar 2018

 

 

Uvodnik

 

Tomislav Tkalec (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Kam pluje slovenska energetska politika? Glede na predlog Energetskega koncepta Slovenije in prioritete Ministrstva za infrastrukturo, nikamor – ostaja na mestu

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki naj bi določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Vendar v dokumentu ni najti nobenih zastavljenih ciljev za leto 2030, prav tako v celoti ohranja obstoječe stanje (status quo) v energetskem sektorju: kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj predvideva do leta 2054, razvijanje sončne in vetrne energije pa prestavlja na čas po letu 2030. Predlog EKS, ki ga je predstavil MzI, bi lahko poimenovali tudi ne-koncept.

Več

Več


Slovenija je ratificirala Pariški sporazum, s katerim se je zavezala k odločnemu boju proti podnebnim spremembam. Prve analize ciljev sporazuma predvidevajo zaprtje premogovnih elektrarn v Evropi do leta 2030, čemur EKS ne sledi. Poleg zatiskanja oči pred nujnim predčasnim zapiranjem TEŠ, naši politični predstavniki usodo zapiranja TEŠ prepuščajo prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi CO2: ETS), pri čemer pozabljajo na usode delavcev in rudarjev v Šaleški dolini.

 

Državna energetska strategija bi morala odločno utirati pot energetski tranziciji: opuščati fosilna goriva (najprej premog), zmanjševati rabo energije in intenzivno razvijati razpršene OVE, ki bi neposredno koristili sto tisočim prebivalcem Slovenije. Ukrepe z višjimi ambicijami pa moramo začeti izvajati že sedaj in ne šele v naslednjem desetletju. EKS bi moral vključevati zavezo za hkratni in takojšnji razvoj sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 45 % delež OVE do leta 2030. Kot absolutno prioriteto bi si moral zastaviti zmanjševanje rabe energije in njeno učinkovito rabo, saj le na ta način lahko zmanjšamo vpliv energetike na okolje.

 

Vendar tega ni zaslediti v predlogu EKS. A kot tudi na MzI posredno priznavajo, je EKS bolj ali manj v celoti izgubil svoj pomen, saj bo veliko bolj relevanten dokument Državni energetsko-podnebni načrt (DEPN), ki je predpisan s strani EU ter bo vključeval cilje za zmanjšanje emisij CO2, povečanje deleža OVE ter energetske prihranke do leta 2030, kot bo to določeno in sprejeto na ravni Evropske unije. Seveda ni za pričakovati, da bi bili ti cilji v DEPN niti za milimeter bolj ambiciozni od tistih, ki nam bodo zapovedani s strani EU, saj se naši odločevalci bojijo že uresničevanja teh, kaj šele da bi sami zastavili jasno progresivno vizijo, ki bi ji sledili ter jo tudi uspešno uresničevali.

 

Po drugi strani pa MzI trenutno na vse možne načine išče rešitve za primanjkljaj, ki ga ustvarja TEŠ. Potem, ko so pred enim letom v noveli Energetskega zakona (EZ-1) pod pritiskom javnosti umaknili sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, so v ponovnem poskusu novelacije EZ-1 vsiljevali subvencijo za TEŠ (oz. pokrivanje izgube HSE) na veliko bolj prikrit način. S spremembo 74. člena so želeli uzakoniti plačevanje storitve primarne regulacije, ki jo v veliki meri zagotavlja TEŠ, pa tudi večje hidroelektrarne (večina je v lasti HSE). Glede na javne izjave ELES-a bi dodatna dajatev zaenkrat znašala približno 1,5 milijona evrov na leto, od česar bi TEŠ vsako leto pripadlo okoli 1 milijon evrov. Plačevanje tega bi padlo na pleča končnih uporabnikov električne energije v obliki zvišanja prispevka za omrežnino.

 

Poleg tega so z novelacijo želeli omejiti višino plačevanja koncesijskih dajatev za hidroelektrarne, zaradi česar bi bile na slabšam tamkajšnje lokalne skupnosti in občine (predvsem ob Dravi), medtem ko bi hidroelektrarne imele višje dobičke. Večina teh hidroelektrarn je v lasti HSE, kar lahko ponovno interpretiramo kot finančno pomoč temu državnemu podjetju – da bi zakrpali ogromno finančno luknjo, ki jo ustvarja TEŠ.

 

Zakon je, ravno zaradi teh zgrešenih rešitev in velikega odpora podravskih občin, na koncu padel v Državnem zboru, saj ni dobil podpore večine poslancev. Kaže nam jasno sliko trenutnega stanja v slovenski energetski politiki, kjer je glavna prioriteta Ministrstva za infrastrukturo vztrajno iskanje dodatnih sredstev za krpanje primanjkljaja TEŠ (HSE), medtem pa zanemarja razvoj čiste energetike, ki bi bila v skladu z našimi podnebnimi zavezami ter bi temeljila na zmanjšanju rabe energije in obnovljivih virih energije.

 

  

Aktualno v Planu B

 

In akcija!... kratki filmčki za NVO 

21. in 28. februarja je v okviru projekta Plan B za Slovenijo, v Okoljskem centru potekalo usposabljanje za snemanje kratkih filmčkov.  Udeleženci usposabljanja so se naučili osnovnih pravil snemanja, montaže ter tudi uporabe kratkih filmčkov. Zaradi velikega zanimanja članic mreže bo usposabljanje ponovljeno v mesecu aprilu. 

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za končne uporabnike električne energije

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v začetku februarja potrdil vladni predlog spremembe 8. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. člen obstoječega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ. Več…

 

Tudi Focus med več kot 250 nevladnimi organizacijami v podporo madžarskim kolegom 

Focus se je pridružil skupini več kot 250 organizacij in platform z vsega sveta, ki smo podpisale pismo in izrazile veliko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za civilno družbo na Madžarskem. Več…

 

Tudi letos bomo čistili

Ali se še spomnite odmevne čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!? Z idejo o tej največji prostovoljni nacionalni akciji nam je skupaj uspelo nepredstavljivo: v enem dnevu povezati 270.000 prostovoljcev , ki so dobre volje čistili skrite kotičke naše deželice in skupaj nabrali več kot 14.800 ton odpadkov. Več… 

         

Plastična vrečka – strupen simbol potrošniške družbe

Vrečke iz polietilena ali polipropilena, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov našega planeta. V mladosti naših staršev in starih staršev so bile redke, pa še tiste so skrbno prali in varovali. Kaj pa danes? Na vsakem koraku gore plastičnih vrečk. V trgovinah, naših domovih, na ulicah in v naravi. Največ jih je prav tam, kamor zagotovo ne spadajo. Kako je lahko sodobna družba to sploh dopustila? Pa navsezadnje, kako bomo nastalo situacijo popravili? Več…

 

Poročilo o globalni konferenci Let's Do It World!

Od 25. do 28. januarja letos je v Talinu v Estoniji potekala konferenca Let's Do It World!, ki smo se je udeležili predstavniki 86 držav vsega sveta. S tem začetnim globalnim dogodkom je startala akcija Očistimo svet 2018, katere glavnina se bo zgodila 15. septembra in se je bo seveda udeležila tudi Slovenija. Več…

 

Izšla je 12. Številka biltena Trdoživ

V novi številki biltena lahko preberete o rakovicah slovenskih plitvin, tujerodnih potočnih rakih in školjki, o prehrani evrazijske vidre na reki Mirni, dinarski smiljki in še o mnogem drugem.  Več…

 

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

Srečanje s protikorupcijsko komisijo pri varuhinji 

 

V okviru rednih srečanj s predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ pri varuhinji človekovih pravic smo se 5. 2. 2018 srečali s predstavnico Komisije za preprečevanje korupcije mag. Sonjo Jelen in s kriminalističnim inšpektorjem specialističnega oddelka policije za korupcijo dr. Davidom Smolejem. Oba sta poudarila, da je področje varstva okolja in urejanja prostora korupcijsko zelo izpostavljeno, pri čemer je posebej izpostavljeno sodelovanje zasebnega sektorja s politiko. O tem je nastala tudi knjiga Korupcija kot pereča oblika okoljske problematike v Republiki Sloveniji. 

Več

Več

Tipični dejavniki korupcijskih tveganj so večji državni projekti (infrastruktura), večji gospodarski subjekti (npr. Lafarge, TEŠ), lokalni politični interesi (v zvezi s pripravo občinskih prostorskih načrtov) in zasebni interesi v škodo javnih sredstev (npr. spremembe namembnosti zemljišč). Specifika korupcijskih dejanj je, da jih je težko dokazovati, saj so skrita, zato je malo prijav. Vseeno pa je npr. v letu 2017 policija podala 80 ovadb. Poleg tega se korupcijska dejanja odvijajo v kontekstu tehtanja različnih družbenih interesov. 

 

Korupcijska dejanja kot kazniva določa Kazenski zakonik, kazniva dejanja pa preganja policija in Specializirano Državno tožilstvo. Komisija za preprečevanje korupcije pa je preventivni organ, ki deluje na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega je sprejeta tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v RS. Komisija za preprečevanje korupcije daje tudi komentarje na predpise v javni razpravi oziroma medresorskem usklajevanju, vendar pa njihova priporočila praviloma niso upoštevana. Da bi lahko zares delovala preventivno, bi komisija morala biti vključena že v samo pripravo predpisov, kar bi prispevalo k večji transparentnosti tega postopka z objavo vseh strokovnih podlag, boljšemu nadzoru in dvigu strokovnosti.

 

Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt za izboljšanje varstva okolja

Evropska komisija je objavila ukrepe, ki jih je sprejela v pomoč članicam, da bi izboljšale izvajanje varstva okolja. Med ukrepi je sprejem akcijskega načrta (EU actions to improve environmental compliance and governance) in oblikovanje delovne skupine. 

 

E-seminar: Okvirna vodna direktiva 

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Države na svojem ozemlju določijo povodja in vodna območja, ta pa so osnovna enota upravljanja v skladu z načrti upravljanja povodij, ki jih morajo sprejeti. Države morajo načrte sprejemati v sodelovanju z javnostjo:  

• javnost obvestijo vsaj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt;

• vsaj dve leti prej morajo javnosti posredovati začasni pregled pomembnih zadev upravljanja voda ugotovljenih na povodju;

• vsaj eno leto prej morajo javnosti posredovati  osnutke načrta upravljanja povodja, na katere lahko javnost 6 mesecev podaja pripombe in predloge in se dejavno vključuje v razpravo.


Več

Več

Direktiva postavlja okoljske cilje glede stanja voda. Država pa zagotovi, da se za vsako vodno območje izvede analiza njegovih značilnosti, pregled vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih voda in podzemne vode ter ekonomska analiza rabe vode in na podlagi teh analiz sprejme program ukrepov, da se dosežejo okoljski cilji. Ti so določeni posebej za površinske vode, podzemne vode in zavarovana območja v smislu preprečevanja slabšanja stanja vodnih teles ter njihovega obnavljanja in izboljševanja. Če podatki analiz kažejo, da cilji ne bodo doseženi, morajo države raziskati vzroke, preučiti in pregledati dovoljenja in odobritve, prilagoditi program spremljanja stanja in uvesti dodatne ukrepe za doseganje ciljev.

 

Direktiva dopušča začasno poslabšanje stanja vodnih teles, če je to nastalo kot posledica naravnih okoliščin ali višje sile, kadar pa gre za aktivnosti države, ki poslabšajo stanje pa ne bo šlo za kršitev direktive, če je nedoseganje dobrega stanja posledica preoblikovanja fizičnih značilnosti teles površinske vode ali gladine podzemne vode ali neuspešnega preprečevanja poslabšanja stanja iz zelo dobrega v dobro, posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• storjeno je vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje vodnega telesa,

• razlogi za te spremembe so posebej navedeni in obrazloženi v načrtu upravljanja povodja, cilji pa vsakih 6 let ponovno pregledani,

• razlogi za spremembe so prevladujoč javni interes in/ali koristi, ki ji imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj, ki so večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev dobrega stanja voda,

• koristnih ciljev, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmernimi stroški, ne da doseči na druge načine, ki so mnogo boljša okoljska možnost.

 

Direktiva zahteva nadzor in dovoljevanje rabe vode, za katero je potrebno plačati povračila.

 

Več uporabnih informacije ja na spletni strani direktive. Evropska komisija mora poročati o izvajanju te direktive Evropskemu Parlamentu in Svetu vsakih 6 let. Slednja pa sprejmeta Strategijo za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode.

 

Z vodami je povezanih še več direktiv, ki se nanašajo na pitno vodo, podzemne vode, kopalne vode, omejevanje izpustov v vode, poplave (več na spletni strani Evropske komisije).

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 

 

Napovednik dogodkov

 

1. 3.: Male komunalne rastlinske čistilne naprave – brezplačno predavanje v Preddvoru  

 

CTRP Kranj vabi na strokovno predavanje Male komunalne rastlinske čistilne naprave, ki bo v četrtek, 1. marca 2018, ob 18.00 v Turistično informativnem centru Preddvor. Več...

 

6. - 13. 3.: Spomladanska usposabljanja za izvajanje spremljane poti v šolo v obliki Pešbusa in Bicivlaka 

Vljudno vabljeni k udeležbi na usposabljanju za izvajanje spremljane poti v šolo v obliki Pešbusa in Bicivlaka, ki ga izvajamo v sklopu programa Aktivno v šolo. Več…

 

28. 3.: Letno srečanje mreže 2018 – Zbor članic

Konec marca bo potekalo letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo 2018. Več informacij bo v kratkem objavljenih na spletni strani mreže.

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 87, januar 2018

 

 

Uvodnik

 

Renata Karba (Umanotera): Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za razpravo o tem, na katerih križiščih stojimo kot družba in kam želimo, je bil objavljen Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije. Pri njegovi pripravi je sodelovalo 30 organizacij in strokovnjakov, ki smo aktivni na področju oblikovanja politik in delujemo na področjih varstva okolja, sociale, družboslovja in gospodarstva. Z Manifestom želimo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. 

Več

Več

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – to temeljno vodilo Manifesta povzema njegovo etično držo in razumevanje vrednot, ki so podlaga v njem predlaganih rešitev: spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

 

Kako živeti, da bomo zanamcem lahko pogledali v oči? 

Po več kot pol stoletja v stalno rast proizvodnje in potrošnje usmerjenega razvoja smo kot globalna skupnost na robu ekološkega in družbenega zloma. Avtorji Manifesta ob prepričanju, da imamo za njegovo preprečitev kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, izpostavljamo ključna področja, ki jih je potrebno v družbi (ponovno) poudariti oziroma se moramo o njih več pogovarjati. Med njimi so pravice narave in človekove pravice, demokracija, dejavniki blaginje, integriteta oblasti, javno dobro, javne finance, socialna država, vzdržno gospodarstvo in globalna odgovornost. Pri tem zastavljamo vprašanja, kot so: Za kaj se kot družba resnično zavzemamo? Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? V čem je Slovenija edinstvena in kakšen je lahko naš edinstven prispevek k svetu? Rast gospodarstva – zakaj, za koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj? 

 

V drugem delu dokumenta pa sledijo opisi specifičnih rešitev na izbranih področjih (demokratizacija, delo, reforma proračuna, energetika, mobilnost, hrana, stanovanjska politika, gospodarstvo, znanje, migracije). Te ne samo prikazujejo možne konkretne odgovore na družbene izzive, ampak ilustrirajo družbeno vrenje ter akcijo na terenu in kažejo, da so alternativne rešitve ne samo potrebne, ampak tudi možne in že delujoče. 

 

Manifest stoji na ramenih desetletja razmišljanj o alternativnih razvojnih scenarijih pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo. Medtem ko je Plan B namenjal največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, so v Manifestu enakovredno zastopane tudi socialne in gospodarske teme.

 

Manifest stoji tudi ob boku v decembru 2017 objavljene vladne Strategije razvoja Slovenije do 2030, ki po mnenju nevladnih organizacij kot družbeni cilj prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, vse družbene podsisteme pa postavlja v vlogo njenega podpiranja in kot taka ne vodi v družbo blaginje za vse, okoljske vzdržnosti in socialne kohezije.

 

In nenazadnje predstavlja Manifest priložnost za vzajemno vsebinsko krepitev nevladnega sektorja in prispevek k prizadevanjem za širjenje prostora civilne družbe. Ker – kot piše v Gajinem decembrskem uvodniku - močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.

 

Vabljeni k uporabi vsebin iz Manifesta pri vašem delu! 

 

 

 

  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

V začetku leta smo se udeležili ožjega srečanja Ministrstva za okolje in prostor s predstavniki NVO in drugih deležnikov, ki so v času javne razprave podali pripombe na Osnutek NPVO 2030. Na srečanju smo z direktorico Direktorata za okolje in drugimi predstavniki MOPa pregledali in razjasnili naše pripombe ter podali dodatne argumente.

Več

Več

30. januarja 2018 je Odbor za gospodarstvo DZ razpravljal o predlogu Zakona o spodbujanju investicij. Plan B za Slovenijo je v času priprave zakona komuniciral z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, svoje pripombe na osnutek zakona pa je posredoval tudi v okviru javne razprave. Ker omenjeni zakon lahko pomembno vpliva na stanje in razvoj v prostoru, smo svoje stališče predstavili tudi članom odbora.

 

Srečanje predstavnikov civilne družbe s predstavnico Generalnega direktorata za okolje Evropske komisije Majo Desgrees du Lou 

22. januarja je v Okoljskem centru potekalo srečanje civilne družbe s predstavnico Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji (DG Environment) Majo Desgrees du Lou. Namen srečanja z nevladnimi organizacijami je bil pregled odprtih pritožb na EK in drugih kršitev evropske okoljske zakonodaje. Več info v Pravnem kotičku.

 

1. srečanje Konzorcija vsebinskih mrež v letu 2018 

Mreža Plan B za Slovenijo je članica Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, katerega namen je povezovanje in sodelovanje pri horizontalnih temah. S pričetkom leta 2018 je mreža prevzela predsedovanje konzorciju in 16. 1. je v Okoljskem centru v Ljubljani potekalo prvo srečanje v letu 2018. 

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Energetski koncept Slovenije: Darilo premogovni industriji, prazne besede ljudem

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Trenutni predlog EKS ohranja obstoječe stanje v energetskem sektorju, kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) predvideva do sredine stoletja (2054!), razvijanje sončne in vetrne energije pa prestavlja na čas po letu 2030. Več…

 

Vlada vztraja pri prispevku za TEŠ

Potem ko je pred enim letom vlada Mira Cerarja v noveli Energetskega zakona pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo TEŠu v obliki prednostnega dispečiranja, tokrat vnovič vsiljuje subvencijo za TEŠ na veliko bolj prikrit način. S spremembo obstoječega 74. člena novela Energetskega zakona razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje javnega denarja v TEŠ. Več…

 

Živinoreja, spregledan onesnaževalec okolja

V zadnjih letih je objavljenih vse več raziskav o vplivu živinoreje na okolje, ki opozarjajo na to, da vsebina našega krožnika v veliki meri vpliva na stanje našega okolja. Živinorejski sektor, poleg industrije in prometa, spada med tri okolju najbolj škodljive sektorje. Njegovi vplivi dandanes postajajo vedno bolj očitni in zaskrbljujoči, saj obsegajo vse od krčenja gozdov, širjenja puščav, onesnaževanja okolja ter ozračja, prekomerne porabe sladke vode, neučinkovite rabe energetskih virov, uporabe velike količine hrane za krmo rejnih živali do proizvajanja emisij toplogrednih plinov. Več…

 

                    

 

 

ALOHA KAIMANA – Varuh morij in akcija “POSVOJITE DELFINA”

Društvo Morigenos v sodelovanju z MINI POLIGLOTINI predstavlja novo trijezično pravljico ALOHA KAIMANA – Varuh morij. Lani so Morigenos in MINI POLIGLOTINI s skupnimi močmi ustvarili naravovarstveno mobilno aplikacijo za otroke, letos pa to nadgradili v knjigo! Knjiga s čudovitimi ilustracijami ilustratorke Polone Lovšin in naravovarstvenim sporočilom, je namenjena otrokom med 2. in 10. letom starosti. Posebej primerna je za učenje branja in spoznavanje otrok s tujimi jeziki. Več…

 

Seminar za učiteljski zbor OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

Humanitas je opravil prav poseben podvig - z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika so jih namreč povabili, da izvedejo seminar za celoten učiteljski zbor (preko 100 učiteljic in učiteljev!). Povabilu so se z veseljem odzvali, saj so prepričani, da so prav usposobljene/i in osveščene/i učitelji/ce tiste/i, ki lahko pomembno zaznamujejo pogled na svet svojih učencev in učenk ter predstavljajo tudi velik multiplikacijski potencial. Delavnice v okviru seminarja so izvedli v sodelovanju z društvom Focus in zadrugo Buna, eno pa je izvedla tudi predstavnica zavoda Časoris. Več…

 

Zaključil se je projekt LIVEDRAVA

S preteklim letom se je zaključil največji projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije doslej – projekt LIVEDRAVA oz. Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. Projekt se je pričel septembra 2012 in je povezal številne partnerje in podpornike projekta, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu na projektnem območju ob reki Dravi ponudil mnoge priložnosti za razvoj in vključitev v različne oblike in faze projektnega dela. Več…

 

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

E-seminar: Habitatna in ptičja direktiva

 

Zaščito živali in njihovih habitatov in osnovna pravila ohranjanja narave in biodiverzitete urejata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora) – Habitatna direktiva in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (Directive 2009/147/EC of the European Parliament and of the Council of 30 November 2009 on the conservation of wild birds) – Ptičja direktiva. S tema dvema direktivama so bila vzpostavljena območja Natura 2000 (zemljevid).


Več

Več

Cilj Habitatne direktive je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. Omrežje sestavljajo naravni habitatni tipi (Priloga I) in habitati vrst (Priloga II), ki se mora vzdrževati v ugodnem stanju ali pa se mora ugodno stanje obnoviti. Priloga III določa merila, na podlagi katerih posamezna država določi območja Natura. Nadalje direktiva določa obveznost držav, da sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IVa in rastlinskih vrst iz Priloge IVb in upoštevajo varstveni režim, ki ga določa direktiva, da se ohranja njihovo ugodno stanje.

 

Ptičja direktiva se nanaša na ohranjanje vseh prostoživečih vrst ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, njihovo upravljanje in nadzor ter določa pravila njihovega izkoriščanja. Vrste iz Priloge I pa so deležne posebnih varovalnih ukrepov. Območja posebne zaščite ptic se varujejo znotraj območij Natura 2000.

 

Za izvajanje habitatne direktive je Evropska komisija sprejela vodnik Guidance document on the strict protection of animal species of Community interest under the 'Habitats' Directive 92/43/EEC. Posebna pozornost je namenjena varstvu velikih zveri in drugih ogroženih vrst (Evropska rdeča lista).

 

Več informacij o Habitatni in Ptičji direktivi je tudi na spletni strani Evropske komisije.

 

Srečanje predstavnice Evropske komisije z nevladnimi organizacijami

Na pobudo predstavnice Generalnega direktorata Evropske komisije (EK) za okolje Maje Desgrees Du Lou smo se predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ponovno srečali z njo 22. 1. 2018 v Okoljskem centru. Srečanje je bilo organizirano v okviru rednega obdobnega obiska predstavnikov tega direktorata v Sloveniji. Kot vedno doslej je potekalo v sproščenem vzdušju, izvedeli pa smo kakšne so nove prioritete Evropske komisije pri obravnavi pritožb ter se pogovorili o vseh odprtih vprašanjih glede primerov iz Slovenije, ki jih obravnava EK in drugih, ki so jih pripravili udeleženci. 


Več

Več

Glede dostopa do informacij v postopkih, ki jih vodi EK do držav, še naprej velja, da ne moremo pridobiti opominov, ki jih EK pošlje državi. Lahko pa pridobimo odgovor naše države na opomin (Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije), ki določa, da dokler teče postopek med komisijo in državo članico, se ti dokumenti ne razkrivajo, saj lahko škodijo preiskavi. Opomini se posredujejo državam v okviru postopkov Pilot, ki pa bodo v bodoče verjetno bolj izjeme kot pravilo. Glede izvajanja pravice dostopa do pravnih sredstev v okoljskih zadevah je pomemben usmerjevalni dokument EK Communication from the Commission of 28. 4. 2017 Commission Notice on Access to Justice in environmental Matters. Glede politike obravnavanja pritožb pa veljajo prioritete, kot so določene v 3. točki Sporočila Komisije Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov. Pritožbe, ki jih bo EK prednostno obravnavala se morajo nanašati na neprenos ali neustrezen prenos direktiv, torej morajo morebitne konkretne kršitve odražati sistemsko neskladnost nacionalne zakonodaje z EU zakonodajo, sicer posameznih kršitev EK ne bo obravnavala.

 

Od konkretnih okoljskih problemov pa so se vprašanja gibala okoli hrupa, varstva voda in vodnega življa v povezavi s hidroelektrarnami, neustreznega načrtovanja cest in onesnaženosti Celjske kotline.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 

 

Kohezijski kotiček

 

Razpis Ameriškega veleposlaništva v Sloveniji

Objavljen je razpis Ameriškega veleposlaništva za NVO v Sloveniji. Razpis, katerega rok je 1. marec 2018, je namenjen manjšim projektom med 3.000 in 10.000 $ (USD). Več…

 

Javno naročilo: Izvedba projekta »Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah«

Objavljeno je javno naročilo Ministrstva za infrastrukturo za izvedbo projekta »Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah«. Rok za oddajo ponudb je 16. 2. 2018. Več…

 

 

Evropa za državljane

Objavljen je javni razpis v okviru programa Evropa za državljane, in sicer za sklop 2: Democratic engagement and civic participation - Civil Society Projects 2018. Rok za prijave je 1. 3. 2018. Več… 

 

IN...

 

Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2017

Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Uredbe o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo objavlja Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na področju prostovoljstva za leto 2017. 

 

Rok za oddajo prijav je 20. februar 2018, do 12. ure.

Povezava na spletno stran: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/aktualno/ 

 

 

Napovednik dogodkov

 

7. 2.: Obrezovanje sadnih dreves – dvodnevni tečaj

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi vse zainteresirane na dvodnevni tečaj obrezovanja dreves. Prvi del tečaja bo potekal 7. februarja med 17.30 in 20.30 uro. Več… 

 

15. 2.: Delavnica: Uporaba registra dejanskih lastnikov in letnih poročil podjetij v raziskovalne namene

Društvo Focus, Ekvilib Inštitut in Transparency International Slovenia vas vabijo na delavnico, na kateri boste spoznali, kakšen vpogled nam resnično omogočajo novi register dejanskih lastnikov in letna poročila podjetij – oboje je javnosti prosto dostopno na straneh AJPES-a. Več…

Števec primer

test:

Trajnostni dokument

 

 

Primer števca 1:

321

 

Primer števca 2:

stevec

 

Primer števca 3:



4 5 6

Thursday the 19th - - Joomla Templates by XS