Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 86, december 2017

 

 

Uvodnik

 

Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj): Širjenje prostora civilne družbe (Uvod v posvet Krčenje prostora civilne družbe)

Zakaj smo se organizacije odločile narediti ta posvet in zakaj prav zdaj? Zakaj se nam zdi pomembno, da odpremo temo krčenja prostora civilne družbe? 

Več

Več

Zato ker po svetu, v Evropi in v Sloveniji opažamo trende, ki omejujejo demokracijo in so škodljive za družbo. In preprosto – ker je naša dolžnost, da na to odreagiramo.

 

Okoljski in družbeni aktivisti so vse bolj pod udarom, tako v nedemokratičnih, kot tudi v demokratičnih državah. Pritiski prihajajo v obliki prevpraševanja legitimnosti civilne družbe, marsikje pa se ne ustrašijo niti fizičnih napadov na aktiviste. V poročilu Global Witness za leto 2016 lahko preberemo, da po svetu vsak teden ubijejo 4 okoljske aktiviste, samo zato ker se borijo za pitno vodo, čist zrak, rodovitno zemljo. Naravni viri so, bolj kot kadarkoli prej, postali predmet brezkompromisnega izkoriščanja in grabljenja multinacionalk, ki pa ga vlade dopuščajo.

 

Focus v okviru projekta Financiranje za razvoj poroča o številnih primerih pritiskov na civilno družbo: o Mongolskih pastirjih, ki jim rudniki za izkoriščanje različnih naravnih bogastev ogrožajo preživetje, o zatiranju Gruzijskih vaščanov, ki jim bodo jezovi za hidroelektrarne uničili vasi, o zaprtih aktivistih, ki so si drznili postavljati vprašanja o nedemokratičnem režimu Azerbajdžanskega predsednika. Da ne bi mislili, da moramo opisane trende iskati samo v oddaljenih državah; lahko se preselimo bližje, npr. v BiH ali Makedonijo, kjer Slovenija preko t.i. razvojnega sodelovanja podpira rudnike premoga, kljub nasprotovanju lokalnih aktivistov. Guardian skupaj s prej omenjeno Global Witness poroča o že več kot 160 mrtvih okoljskih in družbenih aktivistih v letu 2017.

 

Pri nas, lahko rečemo ksreči, se to dogaja bolj »olikano« – z grožnjami, tožbami in blatenjem tistih, ki se temu zoperstavijo.

 

Letos smo okoljske nevladne organizacije to občutile na lastni koži, pa čeprav smo ravnale popolnoma v skladu z zakonsko opredeljenimi pravicami. Ko smo opozorile na nepravilnosti ob sprejemanju t.i. Lex Magna in vlado pravočasno pozvale, naj diskriminatorni zakon umakne z dnevnega reda, nas je minister za gospodarstvo javno označil za ekoteroriste. Ko smo se na ta nedostojni odnos odzvale z javnim pozivom, še do danes nismo prejele jasnega in javnega opravičila s strani predstavnikov vlade. A to je bil samo začetek, saj danes razumemo, da ta oblika napadalnega govora pomeni sindrom delovanja države in razmišljanja tistih, ki bi glede na svoje uradne položaje morali zastopati interese državljanov in interese okolja.

 

Ob tem se poraja neprijetno spoznanje, da je državni aparat veliko bolj dojemljiv za interese posameznih podjetij kot pa za interese svojih državljanov in celotne družbe ter organizacij, ki te interese zastopajo v (za to predvidenih) postopkih. Pravico in dolžnost nevladnih organizacij, da varujejo javni interes v okoljskih zadevah, so v primeru Magna grobo in neokusno poteptali nosilci moči, pristojne javne institucije pa svoje vloge niso ustrezno opravile.

 

Priča smo bili sprejemanju obvodne zakonodaje po hitrem postopku brez možnosti razprave, zastraševanju s politiko izvršenih dejstev, izključevanju civilne družbe, izsiljevanju in izvajanju pritiskov pod pretvezo rokov, javni gonji na podlagi skrbno plasiranih neresnic, populizmom in  hujskanju, ustrahovanju, diskreditiranju, brezsramnemu lobiranju predstavnikov vlade za interese tujega zasebnega vlagatelja in gonji proti nevladnim organizacijam, kakršni doslej še nismo bili priča.

 

Uklanjanje politik in zakonodaje parcialnim interesom nosilcev kapitala in to ravnanje oblasti nas je kot pravno državo in kot demokratično, civilizirano, konstruktivno, dialoško, argumentirano družbo porinilo nekaj desetletij nazaj, kar je zelo zelo nevarno.

 

Ta odkriti pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, ki jo želimo ubrati v Sloveniji.

 

Danes bomo slišali, kaj se nam celotni družbi obeta, če se temu ne bomo postavili po robu. Iz prve roke bomo slišali izkušnje iz Madžarske in iz Turčije, kjer so civilno družbo tako rekoč zradirali iz družbenega polja delovanja.

 

Pred le nekaj meseci je poslanec nemške stranke Merkolove, CDU, v Evropski parlament vložil predlog, po katerem naj bi nevladne organizacije kot pogoj za prejem kakršnih koli sredstev s strani EU, podpisale izjavo, da ne bodo nasprotovale politikam, za katere se zavzema EU. Povedano drugače: organizacija, ki bo opozarjala na okolju in ljudem škodljive politike in mehanizme, bo onemogočena. Ali še drugače: organizacije civilne družbe naj postanejo trobilo oblastniških odločitev, četudi so te škodljive.

 

Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je to dobro razumel, saj je rekel, če ga citiram: »Pozivi, da predsednika ni dovoljeno kritizirati ali da mu je treba stati ob strani ne glede na vse, niso le nedomoljubni, ampak pomenijo tudi moralno izdajo ameriškega ljudstva.«

 

Ja, naša državljanska dolžnost (in ne le pravica) je, da se zoperstavimo vladnim politikam, ki jih prepoznavamo kot napačne in kot etično sporne.

 

Zato je današnji posvet Krčenje prostora civilne družbe obenem tudi poziv k skupnim prizadevanjem za širjenje prostora civilne družbe.

 

Ker močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.

  

Op–ed (opposite to editorial)

 

Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC): O pravicah narave na mednarodni konferenci v Ženevi – od antropocentrizma k ekocentrizmu 

Pod okriljem Združenih narodov je 11. in 12. decembra 2017 potekala v Ženevi konferenca Rights for Nature. Konferenca je v izmenjavo izkušenj in pogledov na perspektive pravic narave in Zemlje združila najpomembnejše akterje, ki si prizadevajo, da človek narave ne bi več obravnaval zgolj kot objekt svojih ravnanj.

Več

Več

Maria Mercedes Sanchez, ki pri Združenih narodih vodi platformo Harmony with Nature je poudarila, da je potrebna sprememba paradigme, našega razumevanja in zavedanja, da vstopamo v šesto masovno izumrtje, da nismo ločeni od narave in smo zato del tega. Zemlja je naš dom, ki je omejen. Po svetu je zaznati napredek v smeri teh sprememb, države vse bolj regulirajo nacionalne in lokalne ureditve v smeri priznavanja pravic narave – obravnavanja narave in Zemlje kot subjekta, priznanje ekocida kot kaznivega dejanja se širi. Harmony with Nature ta napredek ažurno spremlja in vse nove ureditve predstavlja na svoji spletni strani. 

 

Pobuda Rights of Mother Earth zbira podpise za pobudo Združenim narodom za sprejem Deklaracije o pravicah matere Zemlje - po zbranem milijonu podpisov je predvideno posredovanje pobude Združenim narodom v prihodnjem letu. Predstavniki iz Brazilije so predstavili prizadevanja k novim ustavnim ureditvam v Južni Ameriki in Pachamama Manifesto. Earth Law Center si prizadeva za zaščito oceanov skozi pobudo Rights of Ocean Initiative. Organizacija End Ecocide on Earth

poziva k prepoznavanju ekocida kot kaznivega dejanja. Organizacija Nature’s Rights, ki si prizadeva za sprejem Direktive o pravicah narave (pobudo je podprla tudi mreža Plan B za Slovenijo) je marca 2017 organizirala konferenco o pravicah narave v okviru Evropske komisije.

 

V skupnem razmišljanju o tem, kako v bodoče oblikovati pravna pravila, da bodo zagotavljala spoštovanje narave, so udeleženci prišli do zaključka, da je nujno ozavestiti, da smo del narave in razmišljati o varovanju ne s stališča pogleda usmerjenega na človeka (antropocentrizem), ampak s stališča pogleda usmerjenega na naravo (ekocentrizem). Le tak pogled zagotavlja skladen razvoj in življenje človeka znotraj narave in njenih sistemov. Najlažje se ta pogled spreminja na lokalni ravni, kjer ljudje živijo in so z okoljem neposredno povezani. Potrebno je začeti uporabljati tudi drugačno terminologijo (od varovanja okolja k varovanju življenja), spodbujati participatorno odločanje, vključevanje tradicionalnih znanj. Lastništvo nad zemljo se mora preoblikovati v skrbništvo. Potrebni so novi mednarodni dogovori o varovanju Zemlje. Spremembe se morajo dogajati na ravni filozofije in etike, humanistike, izobraževanja, ekonomije, prava, teologije in duhovnosti. Spremembe se lahko zgodijo. Tako kot so sužnji, ki so bili še 250 let nazaj stvar lastnine (objekt pravnih razmerij) postali z osvoboditvijo subjekt pravnih razmerij, tako bo postala tudi narava in Zemlja, naša mati.

 

Aktualno v Planu B

 

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?  

V okviru Konzorcija vsebinskih mrež smo v Hiši EU 6. decembra organizirali posvet Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju? Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«. Več…

 

Konferenca Harmony with Nature  

Predstavnica mreže Plan B za Slovenijo se je udeležila konference Harmony with Nature, ki je potekala 11. in 12. 12. v palači Združenih narodov v Ženevi. Plan B za Slovenijo se uvršča na zemljevid tistih, ki si prizadevajo za vzpostavitev spoštovanja do narave in matere Zemlje skozi doseganje boljših mednarodno dogovorjenih pravil, ki bi vzpostavila zaščito Zemlji lastnih pravic – do naravnih ciklov, obnavljanja, vzdrževanja ekosistemov,…). Več…

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Demokracija pod udarom: Krčenje prostora civilne družbe

S posvetom Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja, so 5. 12.v Ljubljani opozorili, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Predstavniki civilne družbe iz Slovenije in tujine so opozorili na trende, ki omejujejo civilno družbo, od prevpraševanja legitimnosti civilne družbe do fizičnih napadov na aktiviste. Primer Švedske je pokazal, da civilna družba igra ključno vlogo pri razvoju in demokratizaciji družbe, ker prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti. Več…

 

 

Od-rast: koncept za novo dobo

Focus, društvo za sonaraven razvoj je v sodelovanju z Fakulteto za družbene vede in društvom Iskra 14. 12. organiziral razpravo o Od-rasti. Koncept od-rasti se v svetovni znanstveni skupnosti razvija že nekaj desetletij, v Sloveniji pa počasi prodira v javni diskurz. Po uspešno izvedeni mednarodni konferenci v Budimpešti leta 2016, nekaj srečanjih in seminarjih v Sloveniji in izidu knjige Projekt od-rasti sedaj v Slovenijo prihaja prevod knjige Od-rast, slovar za novo dobo. Več…

 

10 let Okoljskega centra!

20. decembra 2017 je Okoljski center praznoval 10. obletnico delovanja. V prostorih Okoljskega centra so se rodili bogati in inovativni projekti ter aktivnosti s področja podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti, trajnostne energetike, krožnega gospodarstva, upravljanja z odpadki, zelenih delovnih mest, ekološkega kmetijstva, šolskih ekovrtov, varstva in ohranjanja narave, etične potrošnje, od-rasti, zelenega turizma, skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri itd. Okoljski center je organizacijam civilne družbe ponudil možnost tesnejšega in trajnejšega povezovanja in sodelovanja, kar se kaže tudi v uspešno izvedenih partnerskih projektih, ki prinašajo v slovenski prostor pomembne modele za prehod v sonaravno družbo na družbeno in gospodarsko vzdržne ter vključujoče načine.

 

Ob 10. obletnici, smo pripravili video, v katerem smo predstavili naše delo, uspehe in izdali kaj nas žene naprej. Več…

 

Zemeljski plin ni čisto fosilno gorivo!

7. 12. je potekala okrogla miza Evropska odvisnost od plina, ki sta jo v Ljubljani organizirala društvo Focus in Študenstsko društvo Iskra. V ospredje so bile postavljene okoljske in družbene posledice rabe zemljskega plina. Milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo prinašajo številna tveganja, ne da bi zares odgovorila na izzive energetske varnosti. Gre za projekte nepotrebnega trošenja sredstev, ki nas oddaljujejo od sprejetih podnebnih zavez, pogostokrat pa so povezani tudi s kratenjem človekovih pravic, je bilo glavno sporočilo dogodka. Več…

  

Slovenci najpogosteje iščemo nasvete za popravilo vrat 

Ali veste, da Slovenci na Googlu najpogosteje iščemo nasvet, kako popraviti vrata? Kako pa popraviti sušilnik za lase? Zakrpati potovalko? Poravnati zvito kolo? V Sloveniji imamo mojstre za vse to! Več…

 

 

Dobre prakse upravljanja malih zavarovanih območij narave na obmejnem območju Italije

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je v sredo, 15. novembra 2017 organiziral obisk dobrih praks upravljanja malih zavarovanih območij na obmejnem območju Italije za predstavnike lokalnih skupnosti na Gorenjskem. Več…

 

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2018

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Štetje vodnih ptic v organizaciji DOPPSa bo leta 2018 potekalo v soboto 13. in nedeljo 14. januarja. Več…

  

Umanoterin 0,5% kviz – boste strli dovolj orehov za potico?

Umanotera je tudi letos pripravila Umanoterin 0,5% kviz ob koncu leta, ki na zabaven način pripoveduje zgodbo iztekajočega se leta. Več…

 

  

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

  

E-seminar: Direktiva o industrijskih emisijah (IED)

Glavna sistemska direktiva, ki ureja dovoljevanje delovanja tiste industrije, ki najbolj onesnažuje okolje je Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (Directive 2010/75/EU of the European Parliament and of the Council of 24 November 2010 on industrial emissions (integrated pollution prevention and control). Gre za direktivo, ki je nadomestila več sedem prejšnjih direktiv, med najpomembnejšo IPPC direktivo.

Več

Več


Namen direktive je zmanjšati negativne vplive industrijskih emisij na zdravje ljudi skozi zahteven postopek dovoljevanja delovanja obrata (okoljevarstveno dovoljenje), ki določa parametre dovoljenih emisij in druge pogoje delovanja obrata. Najstrožje zahteve so določene za naprave, katerih delovanje ima lahko največji vpliv na okolje.

 

Ključna zahteva direktive je, da morajo obrati uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo (Best Available Techniques – BAT) – to vključuje tako način načrtovanja gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje. Najboljša je tista tehnika, ki je pri doseganju splošne ravni varstva okolja kot celote najučinkovitejša. Za določanje te se uporabljajo referenčni dokumenti BAT (BREF dokumenti), ki jih sprejme Evropska komisija ter so izdelani za določene dejavnosti ter objavljeni na spletni strani Evropske komisije (tudi na spletni strani ARSO). Vendar pa direktiva dopušča državam, da uredijo tudi izjeme, to je odstopanje od zahtevanih mejnih vrednosti emisij. To je možno v posameznih primerih, ko se izkaže, da bi doseganje zahtevane ravni emisij po BAT vodilo do nesorazmerno velikih stroškov v primerjavi s koristmi okolja glede na geografsko leto in stanje okolja.

 

Priloga I k direktivi našteva industrijske obrate, za katere se zahteva najstrožji postopek dovoljevanja. Ta predvideva sodelovanje javnosti, možnost sodnega varstva v postopku, presojo čezmejnih vplivov in obvezne inšpekcijske preglede.

 

Direktiva zahteva, da ima prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v postopkih izdaje dovoljenja za nove naprave, za večjo spremembo, za uveljavitev odstopanja od BAT ali gre za primer, ko je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat tako veliko, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove. Postopek sodelovanja je opredeljen v Prilogi IV (24. člen). Pristojni organ mora dati javnosti na vpoglede vso dokumentacijo in odločitev, zadevna javnost pa je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve. Pri odločanju mora organ ustrezno upoštevati rezultate tega posvetovanja. V postopku pa ima zadevna javnost tudi možnost uveljavljati sodno varstvo glede odločitve, tako glede postopka kot vsebine določitev, dejanj ali opustitev. Država določi, kdaj ima zadevna javnost zadosten interes (pri nas nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju obrata stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine) in na kateri stopnji postopka je možno zahtevati sodno varstvo (25. člen).

 

Obrati iz Priloge I so podvrženi stalnemu inšpekcijskemu nadzoru. Inšpekcijska služba mora imeti izdelan program inšpekcijskega nadzora nad temi napravami, v katerem načrtuje obdobne preglede (najmanj vsako leto).

 

Direktiva ima posebna določila za dovoljevanje delovanja kurilnih naprav, za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig, za obrate, kjer se uporabljajo organska topila in obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.

 

Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktive, spletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter na spletni strani ARSO.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 

  

Napovednik dogodkov

 

31. 1.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 85, november 2017

 

 

Uvodnik

 

Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Strategija stagnacije

Slovenija sprejema Strategijo razvoja 2030 (SRS), dokument, ki naj bi predstavljal nov krovni razvojni okvir. Ta okvir določajo Vizija Slovenije 2050, pregled trenutnega stanja, pa tudi globalni trendi in izzivi. SRS zato vključuje tudi uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Dokument je pravkar šel skozi enomesečno javno razpravo, v okviru katere je svoje pripombe na dokument podala tudi mreža Plan B za Slovenijo.  

Več

Več

Glede na pomembne izzive, s katerimi se soočamo danes ali pa nas še čakajo, bi bilo moč pričakovati, da bo osnutek SRS pomislil na kakšne korenite spremembe. Da bomo vsaj začeli iskati neke rešitve, ki nas bodo popeljale na pot proti pravičnejši družbi, varnejšemu okolju in kakovostnemu življenju. Seveda pa pregled osnutka SRS hitro razblini takšna pričakovanja. 

 

Dokument se sicer trudi vnašati nove razvojne elemente, vendar pa je vseskozi prisotna napetost med zasledovanjem standardnih gospodarskih manter (visoka produktivnost, gospodarska rast, višji BDP…) in okoljskimi ali družbenimi cilji. Dokument prepoznava nevzdržnost modela razvoja, v katerem se je nahajala Slovenija tik pred izbruhom krize, a spregleda, da se ta model bistveno ni spremenil in se še vedno nahajamo v njem. Še vedno si želimo dohitevati gospodarsko bolj razvite države, četudi bi si lahko za cilj zastavili dohitevanje držav, ki dosegajo boljše rezultate npr. z vidika družbene povezanosti, varovanja okolja ali zadovoljstva ljudi. Individualna potrošnja na prebivalca se še vedno navaja kot kazalnik življenjskega standarda in na splošno dvig življenjskega standarda dokument povezuje zlasti z gospodarsko rastjo. Dokument prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni rasti produktivnosti, ki je nesmiselno, saj stalna rast – sploh na dolgi rok - ni mogoča. Razloge za nizko produktivnost osnutek povezuje predvsem z neučinkovito in obremenjujočo državo ter neustrezno izobrazbo in demografijo, kar je mogoče razumeti kot poziv k podreditvi države in ljudi potrebam gospodarskih družb. Celo znanje dokument umešča v funkcijo gospodarske konkurenčnosti, četudi je znanje predpogoj za marsikatere druge cilje (kultura, jezik, strpnost itd.): kot cilj izobraževanja postavlja zgolj pridobivanje tistih znanj, ki jih je mogoče prodati na trgu. 

 

Osnutek SRS sledi miselnosti, da so ljudje, okolje, naravni viri, znanje itd. predvsem v funkciji gospodarstva. S tem ostaja v miselnem modelu, ki je tako Slovenijo, kot svet, pripeljal do križišča številnih kriz in vse globljih prepadov. Prva točka, kjer bi bilo mogoče začeti drugače, je oblikovanje konteksta, v katerem se sprašujemo o nadaljnji razvojni strategiji. Dokument že v tej točki zatre v kali vsak poskus drugačnega pogleda: kontekst gradi predvsem na osnovi dokumentov gospodarskih organizacij. Če bi zaobjel tudi poglede na kontekst, kot ga vidijo znanstvene ustanove ali civilno-družbena gibanja, bi dokument morda lahko ponudil bolj celovito obravnavo globalnih trendov ter bolj celovit kontekst za oblikovanje slovenskih razvojnih pristopov. Potem bi morda lahko oblikovali razvojno strategijo, v kateri ne bi bili prebivalke in prebivalci Slovenije, naše okolje, naša krajina, naša kultura ali naše znanje in kreativnost zgolj hrana za gospodarski sistem, ki nam je – milo rečeno – pobegnil izpod vajeti.  

 

 

  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Mreža je MOPu posredovala pripombe na objavljen Osnutek Nacionalnega programa varstva okolja 2030. Na splošno dokument zaznamuje lahkotnost pogleda na okoljske izzive, predvsem na področju podnebnih sprememb in stanja tal (oz. kmetijskih zemljišč). Več…

 

V mreži smo se odzvali tudi na osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, ki ga je SVRK dal v javno obravnavo in nanj podali pripombe. 16. novembra smo v sporočilu za javnost o mnenju mreže glede strategije obvestili tudi medije. Več…

 

Prvo letno poročilo ekipe Nature's Rights

Po dveh letih in pol delovanja je ekipa Nature's Rights izdala Prvo letno poročilo, ki zajema obdobje med aprilom 2015 in septembrom 2016. V tem času je ekipa, ki deluje prostovljno, usposobila 150 prostovoljcev iz desetih evropskih držav, zgradila mrežo več kot 200 strokovnjakov, nastopili so na 31 konferencah, organizirali 21 delavnic, pripravili smo tudi osnutek EU direktive za pravice narave. Več…

 

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Javna debata: Kako zelene so zelene politike?

Kako (ne)aktivna je slovenska politika pri oblikovanju politik na evropski ravni, kako jih prenaša na nacionalno in lokalno raven in kako bi lahko učinkovito zmanjšala razkorak med zeleno teorijo in prakso? O tem so se danes v Poligonu pogovarjali z različnimi sogovorniki s slovenskega in evropskega prostora na dveh panelnih okroglih mizah z naslovi "So-oblikovanje lokalnih zelenih politik" in "Evropska zelena transformacija in krožno gospodarstvo". Več…

 

Posvet: Vloga javnih inštitucij pri spodbujanju davčne transparentnosti

Podjetja in posamezniki pogosto skrivajo svoje bogastvo v skladih, fundacijah in podjetjih v davčnih oazah, s čimer si znižujejo davčni račun. To pomeni, da zmanjšajo državne prihodke ter posledično zmanjšujejo javna sredstva, ki so namenjena za zagotavljanje javnih storitev – šol, bolnišnic, cest. Vsako leto davčne oaze skrijejo najmanj 600 milijard dobičkov. Zato jo v tej igri najslabše odnašajo nacionalne vlade in lokalne skupnosti, ki odgovarjajo za zagotovitev najosnovnejših javnih storitev za svoje prebivalce, obenem pa se srečujejo s kroničnem pomanjkanjem sredstev. Več…

 

Dan brez nakupov 2017

Letošnji dan brez nakupov je potekal 24. 11., in sicer pod geslom: Več kot trošiš, manj živiš (The More You Consume, the Less You Live). Prednovoletna nakupovalna norija je že pred vrati. Črni petek traja po dva tedna ali več. Ob tem si velja zapomniti, da nas nakupovanje kot tako ne bo nikoli osrečilo. Lahko nam dvigne razpoloženje za nekaj ur, morda celo nekaj dni. Vendar na koncu ugotovimo, da so stvari, ki so resnično pomembne in jih imamo (ter zanje skrbimo) povezave, prijatelji, družina, izkušnje, čisto in zdravo okolje. Več…

 

 

 

Prazen koš, polna denarnica

Na brezplačnih praktičnih delavnicah “Prazen koš, polna delavnica" boste izvedeli, kako prihraniti s preudarnimi nakupi in kako je mogoče bolj kakovostno živeti z manj embalaže. V decembru bodo Ekologi brez meja izvedli tri brezplačne delavnice v Mariboru, Kopru in Radovljici. Več…

 

 

Očistimo Slovenijo in svet 2018

Prelomni zgodovinski dogodki so redki. Posebej takšni, h katerim lahko prispeva res vsakdo na svetu. Pa še mirni, združevalni in z dolgoročnimi pozitivnimi učinki. Prav tak dogodek prihaja 15. 9. 2018. Na ta dan bo na milijone ljudi po vsem svetu pobiralo odpadke. Slovenija seveda ne bo manjkala! Kdo ve, ali bomo še obdržali svetovni rekord 14 % udeležbe, ki smo ga dosegli v letu 2012? Več…

 

Po konferenci Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem

»Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Več…

 

 

 

 

Vabilo občinam k prijavi interesa za sodelovanje z Umanotero na področju razvoja trajnostnega turizma in ozelenjevanje občinskega proračuna

V Umanoteri so v letih 2016 in 2017 izvedli projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri (v sodelovanju z Društvom Focus, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij in IPoP) in Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni (s pilotno občino Ajdovščina), v katerih so lokalne skupnosti spodbujali in podpirali pri uveljavljanju načel trajnostnega razvoja, ki poleg okoljske vzdržnosti prispevajo tudi h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Več…

 

Kolesarski zajtrk v Slovenj Gradcu

Kdo pravi, da je kolesarske sezone konec? Kolesarjenje v hladnejših mesecih že dolgo ni več samo za ekstremiste. Ustrezna oprema, prilagojena hitrost in topla oblačila omogočajo, da lahko kolesarimo tudi v hladnejših mesecih. Navidez banalna odločitev o izbiri potovalnega načina pa je vse prej kot to, če upoštevamo, da je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov in onesnaženje zraka z drobnimi delci. Poleg tega pa z aktivnim prihodom v šolo ali službo naredimo tudi nekaj dobrega zase! Kolesarski zajtrk je potekal 16. novembra. Več…

 

 

Ogled primerov dobre prakse krožnega gospodarstva v Baskiji v okviru projekta RETRACE

Predstavnik Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj se je skupaj s predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v Baskiji udeležil študijskega obiska v okviru projekta RETRACE, ki je del medregionalnega programa sodelovanja Interreg Europe. Skupaj s projektnimi partnerji iz Italije, Španije, Francije in Romunije so si ogledali primere dobrih praks na področju krožnega gospodarska in sistemskega oblikovanja. Več…

 

Akcija ozaveščanja o negativnem vplivu onesnaženosti na življenje v morju

V soboto, 11. novembra je v Kopru društvo Morigenos izvedlo akcijo ozaveščanja o  negativnem vplivu onesnaženosti na življenje v morju. Več…

 

Od izvira do morja

Konec oktobra se je društvo Morigenos v sodelovanju z ekipo Moja reka si in zaposlenimi v Coca cola Slovenija podalo na čiščenje obrežja reke Dragonje. Več…

 

Letna skupščina združenja upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN

Združenje upravljavcev  sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, Krajinskim parkom Strunjan in s pomočjo slovenskega društva za morske sesalce – Morigenos, organiziralo letno skupščino združenja upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij, ki je potekala 27. novembra 2017 v Izoli. MedPAN združuje danes že preko 100 članov in partnerjev iz 18 sredozemskih držav. Več…

 

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

  

E-seminar: Direktiva o odgovornosti za okoljsko škodo (ELD)

Poleg previdnostnega načela, je najpomembnejše načelo varstva okolja, da povzročitelj plača škodo, ki jo povzroči okolju (poluter pays principle / precautionnary principle). Področje odgovornosti za okoljsko škodo sistemsko ureja Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (Directive 2004/35/CE of the European Paraliament and of the Council of 21 April 2004 on environmental liability with regard to the prevention and remedying of environmental damage).

Več

Več

Direktiva je izrecno naravnana ne samo na škodo, ki se povzroči človeku, ampak predvsem škodo, ki se povzroči okolju in naravi sami po sebi. Tako po direktivi okoljska škoda pomeni kakršnokoli škodo povzročeno zavarovanim vrstam in naravnim habitatom, ki ima večje škodljive vplive na doseganje ali vzdrževanje ugodnega stanja ohranjenosti takih habitatov in vrst, nadalje škodo povzročeno tlom in vodam. Škoda pomeni merljivo negativno spremembo naravnega vira ali merljivo prizadetost funkcije naravnega vira, do katere lahko pride neposredno ali posredno. Resnost vplivov se vrednoti po merilih iz priloge I, pri čemer se dokazan vpliv na zdravje ljudi ocenjuje kot večja škoda.

 

Direktiva določa, da se uporablja v zvezi z okoljsko škodo, ki nastane zaradi poklicnih dejavnosti, naštetih v Prilogi III, pri drugih dejavnostih pa se uporablja, če bi povzročitelj ravnal namenoma ali iz malomarnosti. Žal določa tudi kar širok spekter izjem, ko se pravila o okoljski odgovornosti ne uporabljajo in sicer direktiva ne zajema okoljske škode ali neposredne nevarnosti škode, ki jo povzročijo spopadi in vojne, izjemni, neizogibni in neustavljivi naravni pojavi, v zvezi z jedrsko nevarnostjo in za dejavnosti namenjene obrambi države. Izključena pa je tudi odgovornost za okoljsko škodo nastalo iz razpršenih virov onesnaževanja, razen, če je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med škodo in dejavnostmi posameznih izvajalcev. Direktiva se tudi ne uporablja za škodo, ki jo je povzročil dogodek, ki se je pripetil pred dnem, ko morajo države članice direktivo prenesti v svoj pravni red (30. 4. 2007) ali če je preteklo več kot 30 let od emisije ali dogodka, ki je povzročil škodo.

 

Bistveni ukrepi, ki jih določa direktiva so preventivni in sanacijski ukrepi. Če obstaja neposredna nevarnost za nastanek okoljske škode, mora povzročitelj (izvajalec določene dejavnosti) nemudoma sprejeti preventivne ukrepe v sodelovanju s pristojnim državnim organom, ki lahko tudi na njegove stroške sam odredi preventivne ukrepe. Če pa je do škode že prišlo, mora povzročitelj nemudoma obvestiti pristojni organ in v sodelovanju z organom ali po njegovem nalogu izvesti sanacijske ukrepe (sanacijske ukrepe določa priloga II).

 

Stroške vseh preventivnih in sanacijskih ukrepov, ki so določeni s to direktivo mora kriti povzročitelj škode. Za zagotovitev plačila teh stroškov direktiva zahteva, da države sprejmejo ukrepe, s katerimi

spodbujajo ustrezne gospodarske in finančne subjekte, da razvijajo instrumente finančnega jamstva in trgov z njimi, vključno s finančnimi mehanizmi pri plačilni nesposobnosti, s čimer se izvajalcem omogoči, da uporabljajo finančne garancije za kritje svojih obveznosti po tej direktivi.

 

ELD direktiva je tudi ena izmed direktiv, ki zagotavljajo sodelovanje javnosti in nevladnih organizacij v postopkih okoljske škode. Tako lahko prizadeti posamezniki ali pravne osebe ter nevladne organizacije (pri nas s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja) pristojnemu organu prijavijo okoljsko škodo ali nevarnost te in zahtevajo od organa ukrepanje. 

 

Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktive. Direktiva pa kljub jasnosti in relativni enostavnosti v prostoru EU ni prav zaživela in obstajajo trajna prizadevanja za bolj učinkovito implementacijo zahtev direktive (o tem več informacij tudi med gradivi na spletni strani Justice & Environment).

 

 

Pravna zaščita okoljsko razseljenih oseb

Zaživela je spletna stran projekta, zasnovanega na podlagi aktualne problematike podnebnih sprememb in okoljskih migracij. Gre za projekt študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, katerih cilj je ozaveščanje o problematiki okoljskih migracij in priprava morebitnih predlogov za ureditev statusa na tem področju. Več…

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

  

Napovednik dogodkov

 

5. 12.: Posvet: Krčenje prostora civilne družbe

Društvo Focus, Ekologi brez meja in Umanotera vas vabijo na posvet Krčenje prostora civilne družbe, ki bo potekal v torek, 5. 12., med 9. in 13. uro v Mestnem muzeju v Ljubljani. Več…

 

6. 12.: Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Konzorcij vsebinskih mrež vas vabi na letno konferenco, ki se tokrat glasi Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju? Konferenca bo potekala v Hiši EU v Ljubljani, 6. decembra med 9.30 in 13.30 uro. Več…

 

6. 12.: Predstavitev knjige – Zdravilne rastline za poslovno in osebno rast

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas vabi na predstavitev nove knjige: Zdravilne rastline za poslovno in osebno rast, ki bo potekala v sredo, 6. 12. 2017 ob 18h. Več…

 

7. 12.: Okrogla miza: Evropska odvisnost od plina

Društvo Focus vas vabi na okroglo mizo “Evropska odvisnost od plina”, ki bo potekala 7. decembra med 12:30 in 15:00 v Poligonu. Več…

 

14. 12.: Razprava o od-rasti

Društvo Focus vas vabi, da si rezervirate termin 14. 12. med 17. in 19. uro, ko bo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala razprava z Giacomom D'Aliso o od-rasti. Več…

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 84, oktober 2017

 

 

Uvodnik

 

Andrej Gnezda (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj): »Tudi osel gre samo enkrat na led«

Če ste pozorno spremljali razpravo in odzive javnosti o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med ZDA in EU, okrajšano TTIP, potem vam je verjetno ostalo v spominu, da je daleč največ pozornosti v teh razpravah požel mehanizem ISDS. Za osvežitev spomina ponovimo: mehanizem omogoča korporacijam, da na zasebnih in pogosto zelo netransparentnih, ali bolje rečeno tajnih tribunalih, tožijo državo za neomejeno visoke odškodnine – od nekaj milijonov do celo nekaj milijard EUR. 

Več

Več

 Tožba korporacije se lahko nanaša na praktično sleherno odločitev države, pa naj bo ta še tako legitimna ali v interesu javnosti, kot je določitev višine minimalne plače, ukrep za zajezitev kajenja ali varovanje okolja. Sploh slednje je glede na statistike najbolj na udaru tega mehanizma, saj levji delež sporov vlagajo korporacije iz dejavnosti energetike in rudarstva. Po burnih odzivih in nasprotovanjih javnosti je Evropska komisija sporočila, da je ISDS »mrtev« in ponudila (kozmetično) reformirano verzijo, imenovano sistem ICS. A tudi ICS bo šel v zgodovino, saj se Komisija pripravlja že na tretji poizkus »reforme«, s katero želi legitimirati nepravični in nepotrebni paralelni pravni sistem za multinacionalke. V prvih dveh poizkusih je Komisija klavrno propadla, ali bo tudi v tretjem? 

 

Novi poizkus krasi kratica MIC – Multilateral investment court ali Multilateralno naložbeno sodišče. Uradno je pobuda za MIC še v zelo zgodnji fazi, zato na voljo ni veliko podrobnosti. Neuradno pa Evropska komisija že vodi pogovore na mednarodni ravni in po domače rečeno »tipa teren« ter ugotavlja, ali je za ustanovitev takega sodišča dovolj politične podpore med ostalimi državami in to kljub temu, da mandata držav članic EU za pričetek pogajanj o ustanovitvi MIC še nima. Toda že tistih nekaj malo podrobnosti, ki so javnosti na voljo, nakazuje, da gre zgolj za še eno kozmetično (lažno?) reformo in da namen Komisije ni resnično urediti te izjemno problematične in izkrivljene ureditve, temveč zgolj ustvariti videz (prepotrebne) kredibilnosti. MIC bo očitno postal še en poizkus Komisije, da že tako najmočnejšim subjektom v družbi dodatno podeli ekskluzivno (!) moč na račun kratenja pravic najšibkejših v družbi, posameznikov in skupnosti ter okolja. MIC bo korporacijam podelil ekskluzivno pravico, da obidejo domačo zakonodajo in sodišča, ne da bi jih pri tem zavezal, naj spoštujejo človekove pravice ali ne onesnažujejo okolja. Osnovna ideja MIC tako ostaja ista kot pri predhodnih poizkusih, korporacija bo lahko tožila državo, ko/če bo ta poizkusila zaščititi interese okolja ali prebivalcev in pri tem posegla v morebitne dobičke korporacije. Edino, kar se spreminja, je okolje, v katerem se bo o teh tožbah presojalo. Če so se v preteklosti arbitražni tribunali ustanavljali ad hoc oz. na podlagi pravil, dorečenih v posameznem sporazumu o prosti trgovini, novi predlog Komisije predvideva ustanovitev stalnega multilateralnega naložbenega »sodišča«. 

 

Po predlogu Komisije bi zgolj investitorji lahko vlagali tožbe, medtem ko skupnosti ali države, ki bi bile prizadete zaradi morebitnega slabega ravnanja multinacionalke, ne bi imele dostopa do mednarodnega pravnega varstva, kar nakazuje, kako neuravnotežen in zgrešen je predlog Evropske komisije oz. celoten sistem. Prav tako se Komisija ne namerava dotakniti posebnih privilegijev, ki jih na podlagi tega sistema uživajo investitorji in s katerimi so v preteklosti rušili demokratične in legitimne odločitve držav. MIC v tej luči postaja zgolj orodje za legitimacijo in institucionalizacijo tega zgrešenega, nepravičnega in neuravnoteženega sistema, »reforma«, ki se dotika zgolj procesnih pravil in ne tudi vsebinskih, pa preprosto ni dovolj. 

 

Vlade držav članic bodo v prihodnjih mesecih odločale o podelitvi mandata Evropski komisiji, da prične s pogajanji za ustanovitev MIC. Komisija se je v preteklosti, ko je šlo za ISDS in ICS, že »izkazala« in glede na doslej dostopne podatke ne namerava razočarati tudi v tretje. Ali nas bodo ponovno razočarale tudi Vlade, ki so bile izvoljene, da zastopajo interese vseh nas, bo pokazal čas. Držimo pesti, da pregovor o oslu in ledu drži. 

 

 

 

  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo 

Mreža Plan B za Slovenijo je na ministra Dejana Židana naslovila poziv v zvezi z razpravo o podaljšanju dovoljenja za rabo rakotvornega glifosata, ki je ena izmed učinkovin v pesticidih.

Več

Več

V Evropski uniji naj bi do konca leta odločili o (ne)podaljšanju dovoljenja za rabo za eno od najbolj spornih učinkovin v pesticidih - glifosata. Glifosat je Svetovna zdravstvena organizacija, na podlagi raziskav svoje Mednarodne agencije za raziskave raka, uvrstila med verjetne povzročitelje te bolezni. Več…

 

Mreža Plan B za Slovenijo je na MOP posredovala pripombe na osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018. V mreži odstrelu volkov, kljub nadaljnjim izboljšavam strokovnih podlag in obrazložitvi nasprotujemo, ker menimo, da obstajajo druge možnosti za reševanje problema, ki ga hoče država reševati z odstrelom, saj le ta ni učinkovit. Predlagamo, da se vsebina, ki se nanaša na volka iz odloka izloči. Več…

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Posvet »Progresivni« sporazumi o prosti trgovini ali kako ugrabiti državo

Umanotera je v sodelovanju s sindikatom Mladi plus organizirala posvet o aktualnih sporazumih o prosti trgovini in projektu ustanovitve Multilateralnega naložbenega sodišča (MIC). Stuart Trew (Canadian centre for policy alternatives) je v svoji predstaviti poudaril, da sporazumi za multinacionalna podjetja prinašajo udobno in profitabilno okolje brez tveganj na račun ljudi, ki se zaradi sporazumov znajdejo v nestabilnem in prekarnem življenju. Pia Eberhardt (Corporate Europe Observatory) je opozorila, da projekt Multilateralnega naložbenega sodišča pomeni institucionalizacijo zgrešenega sistema, ki temelji na mehanizmu ISDS in bo še naprej omogočal nedopustne tožbe korporacij proti državam. Več…

 

Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna – domače branje za trajnostno naravnane občinarje

Z namenom podpreti občine, ki želijo spodbujati trajnosten, predvsem pa okoljsko vzdržnejši razvoj svojih lokalnih skupnosti, je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj pripravila Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna. Vanj so poleg mehanizmov ohranjanja visoke stopnje kakovosti lokalnega okolja vgrajeni vzvodi za povečanje energetske in prehranske samooskrbe, trajnostno rabo prostora, trajnostno mobilnost, spodbujanje zelenega, krožnega gospodarstva, trajnostne potrošnje in ustvarjanja zelenih delovnih mest ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Več…

 

Kako v Sloveniji vzpostaviti zadružni razpršeni hotel in urediti skupnostni vrt (priročnika) 

Doseganje blaginje lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in okoljsko vzdržen način, celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le kot skupnost. Lokalne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in z njimi upravljajo na vzdržen in sonaraven način, so ustvarile koristi zase in za širšo družbo. Da bi podprli pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, so Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravili priročnika za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela in ureditev skupnostnega vrta. Več…

 

PETICIJA Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice

V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Metode, ki se jih poslužujejo podjetja za preprečevanje krivic vzdolž njihovih dobavnih verig, trenutno temeljijo le na prostovoljni osnovi in ostajajo neučinkovite. Več…

 

Evropska investicijska banka mora bolje odgovoriti na izzive transparentnosti in odgovornosti svojega poslovanja  

Evropska investicijska banka (EIB) je ena najpomembnejših mednarodnih javnih finančnih institucij. Kot taka igra pomembno vlogo tako v EU kot tudi zunaj njenih meja. EIB pomaga dosegati globalne cilje EU, kot so npr. cilji trajnostnega razvoja in cilji Pariškega sporazuma. Za EIB kot evropsko institucijo in finančno roko EU velja evropska zakonodaja. V zadnjih letih je banka povečala svoj makroekonomski vpliv, na primer skozi pomembno vlogo v Investicijskem načrtu za Evropo. Več…

 

OČISTIMO SVET V ENEM DNEVU: eno leto do največje družbene akcije na svetu

Petnajstega septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni prostovoljcev vsega sveta in skupaj očistili milijone ton odpadkov.

Svetovni dan čiščenja se bo začel 15. septembra 2018 ob 10. uri na Novi Zelandiji. Val čiščenja bo sledil Soncu skozi 24 časovnih pasov in se končal 34 ur pozneje na Havajih. Prostovoljci iz več kot 150 držav se bodo pridružili največjemu svetovnemu pozitivnemu sodelovanju v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Več…

 

Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?

Kako postane tropski otok tvoje domovanje za dva meseca? Prijaviš se na program EU-China NGO Twinning Exchange Program, ki ga v Evropi koordinira CAN Europe, in se povežeš z okoljsko nevladno organizacijo, ki ima sedež na jugu Kitajske. Skupaj spišete delovni program za obdobje izmenjave in oddate prijavo. Če spišete dobro prijavo, ste izbrani. Po ureditvi potrebne dokumentacije, garantnih pisem, vize in podobnega, nekega dne v septembru zvečer pristaneš na letališču. Noč je in zunaj je temperatura 30°C in 99 % vlažnost. Dobrodošli v Sanyi*! 

Blog vsebine Tomislava Tkalca najdete na Focusovi spletni strani pod naslovi: Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?, Kitajska: Oteževanje delovanja NVO-jev in nekaj besed o turizmu, (Svoboda), internet, cenzura, kongres, partija, Kolesa iz bambusa, »bikesharing« na veliko, poplava električnih skuterjev: mobilnostne prakse na Kitajskem.

 

Slovenski raziskovalci odkrili nov način prepoznavanja delfinov

Raziskovalci društva Morigenos so odkrili, da je posamezne delfine možno razlikovati na podlagi obrazov in s tem “izumili” novo metodo identifikacije delfinov. Svoje izsledke so predstavili v raziskavi, ki je bila objavljena v mednarodno priznani reviji Marine Mammal Science, osrednji znanstveni reviji za znanost o morskih sesalcih. Več… 

 

Climathon Maribor 2017

Inštitut InTerCeR je bil tudi letos soorganizator Climathona v Mariboru. Letošnji izziv Climathona je bil Circular economy in an urban environment: Reduce, reuse, recycle biological or organic waste? Climathon Maribor pomeni 24 ur premisleka in kreiranja vizije za krožno mesto Maribor – mesto zelene prihodnosti. Več…

 

Ustavimo nezakonito pobijanje ptic

Partnerstvo BirdLife predstavlja THE KILLING 2.0 – drugo izdajo v seriji znanstvenih pregledov obsežnosti nezakonitega pobijanja ptic na najbolj perečih območjih. Prva izdaja objavljena avgusta 2015 je z razkritjem brutalnih razsežnosti krivolova v Sredozemlju šokirala mnoge. K že zbranim rezultatom so sedaj dodali nove iz Severne in Srednje Evrope ter Kavkaza. Več…

 

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

E-seminar: Direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (EIA)

 

Ko se opravi strateška presoja vplivov na okolje na ravni planov, programov, prostorskih načrtov, se za posamezen poseg opravi še presoja vpliva konkretnega projekta na okolje. Pri nas je opredeljena kot presoja vplivov na okolje – PVO, izrazi pa se v okoljevarstvenem soglasju).

Več

Več

Presojo vplivov na okolje ureja Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.december 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Directive 2011/92/EU of the European Parliament and of the Council of 13 December 2011 on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment), ki je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Directive 2014/52/EU of the European Parliament and of the Council of 16 April 2014 amending Directive 2011/92/EU on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment), ki je stopila v veljavo 16. junija 2017. Neuradno prečiščeno besedilo je dostopno na spletni strani direktive v angleščini. Direktiva je nadomestila prejšnjo Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junij 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Presoja vplivov na okolje je najmočnejše orodje varstva okolja, zato je ta direktiva med horizontalnimi sistemskimi ureditvami med najpomembnejšimi.

 

Direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje. Taki projekti morajo skozi presojo vplivov in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Projekti, ki jih je potrebno presojati, so navedeni v prilogi direktive. Pri tem je direktiva široka, saj določa, za katere projekte je presoja obvezna, za druge pa se od primera do primera presoja ali je glede na merila postavljena v prilogi direktive, presoja vplivov na okolje glede na njegove značilnosti potrebna (predhodna presoja – screening). Presoja se vpliv na prebivalstvo in zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost, zemljišča, tla, vodo, zrak in podnebje, materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino ter medsebojno delovanje navedenih dejavnikov. Pobudnik postopka je nosilec projekta/posega, ki lahko od pristojnega organa pred vložitvijo prošnje za soglasje zaprosi za mnenje o informacijah, ki jih mora priskrbeti (tudi podrobnosti teh informacij – scoping). Direktiva zahteva tudi čezmejno presojo vplivov, če se država, kjer bo projekt izveden zaveda, da bi lahko ta pomembno vplival na okolje tudi v drugi državi.

 

V postopku presoje je pomembno sodelovanje javnosti (6. člen). Temeljno vodilo sodelovanja je zahteva direktive, po kateri javnost, ki utegne biti prizadeta s posegom in nevladne organizacije (s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja) mora dobiti zgodnje in učinkovite priložnosti sodelovanja v postopku presoje vplivov na okolje, da lahko v razumnih časovnih rokih izrazi svoja mnenja in pripombe v času pred odločitvijo pristojnega organa, ko so odprte še vse možnosti. Sprejeta odločitev mora biti objavljena. Tisti, ki po nacionalni zakonodaji izkažejo zadosten interes in nevladne organizacije, ki imajo poseben status (v javnem interesu na področju varstva okolja  imajo po direktivi pravico, da pred ustreznim organom ali sodiščem izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v postopku presoje vplivov na okolje, vključno s kršitvijo pravic sodelovanja javnosti. Državam članicam je prepuščeno, da določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

 

Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktive, kjer so objavljeni različni vodniki, analize in sodna praksa.

Vloga in pravice nevladnih organizacij v zadevi, ki poteka zoper Avstrijo

Pomembno mnenje Evropskega sodišča v zadevi C-664/15 (preliminary ruling) glede vloge in pravic nevladnih organizacij v postopkih na podlagi Vodne direktive v zadevi, ki poteka zoper Avstrijo.

 

Konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje

23.10.2017 je stopil v veljavo drugi amandma k ESPOO konvenciji (Konvenciji o čezmejni presoji vplivov na okolje), ki je razširil seznam aktivnosti, ki zapadejo pod režim konvencije.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

 

  

Napovednik dogodkov

 

4. 11.: Spoznajte in doživite od kod prihaja voda…

CTRP Kranj vas vabi na turistično – izobraževalni ogled Spoznajte in doživite od kod prihaja voda… ki sestavlja 75 % vašega telesa! Dogodek bo potekla 4. novembra v Preddvoru. Več…

 

 

7. 11.: Konferenca Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem ≈

Umanotera, PIC in Focus vas vabijo na konferenco Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem ≈, ki bo potekala 7. novembra v Grand Hotel Union, s pričetkom ob 9.00 uri. Več…

 

 

9. 11.: Sorte vrtnin naših babic in naravna gnojila tal za zdrav pridelek

CTRP Kranj vas vabi na brezplačno delavnico Sorte vrtnin naših babic in naravna gnojila tal za zdrav pridelek, ki bo potekala 9. novembra ob 18. uri v Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…

 

21. 11.: Razprava: Dan brez nakupov – dobra ideja ali dober izgovor?

Društvo Focus vabi na razpravo o pomenu dneva brez nakupov, v kontekstu družbenega razvoja, potrošništva, sprememb, ki so potrebne za dosego Ciljev trajnostnega razvoja in trajnostne prihodnosti. Razprava bo potekala v torek, 21. 11. 2017, ob 17h. Več…

 

 

22. 11.: Konferenca "Od globalnih izzivov do globalnih državljanov: Kako naslavljati občutljive teme in ustvarjati prostore sobivanja?"

Društvo Humanitas že tretje leto zapored organizira nacionalno konferenco globalnega učenja z naslovom Od globalnih izzivov do globalnih državljanov: kako naslavljati občutljive teme in ustvarjati prostore sobivanja? in zaključni dogodek Skozi oči begunca. Konferenca bo letos potekala v sredo, 22.novembra 2017, v Mestnem muzeju v Ljubljani. Več…

 

29. 11.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

 

 

Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 83, september 2017

 

 

Uvodnik

 

Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC): Razprava o osnutku novega Zakona o varstvu okolja – kako se predpisi ne pripravljajo

Da bi izboljšal pripravo predpisov, je Državni zbor leta 2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, ki na razumljiv, smiseln, logičen in pregleden način predstavlja, kako naj se predpisi v državi pripravljajo. Resolucija naj bi bila vodilo in koristen pripomoček pristojnim organom, ko pripravljajo predpise. Njen namen je izboljšanje normativnega okolja, ki je posebej pereče, kompleksno, nepregledno in med seboj neskladno prav na področju okolja. Zato bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor skrbnemu oblikovanju predpisov posvetiti še večjo pozornost in dosledno slediti usmeritvam resolucije.

Več

Več

Žal smo bili po dokaj vključujoči večletni pripravi novih prostorsko-gradbenih zakonov ob začetku počitnic vrženi v javno razpravo o novem Zakonu o varstvu okolja v povsem drugačnem stilu. Seveda smo za namero priprave novega zakona vedeli na podlagi Normativnega programa dela vlade za leto 2017, pa vendar nas je objava osnutka zakona presenetila. Zakaj? Zato, ker je Zakon o varstvu okolja krovni zakon za področje varstva okolja in omogočanje sodelovanja čim širšega kroga subjektov pri pripravi odločitev predstavlja izhodišče za sprejem kakovostnega predpisa. Do objave osnutka pa niti strokovna niti širša javnost nista vedeli, da se zakon pripravlja, kaj šele, da bi bil kdo povabljen k razpravi glede izhodišč za nov zakon. Priprava in sprejem novega krovnega zakona na področju, ki ga mednarodna javnost prepoznava kot najpomembnejšega za preživetje človeške vrste, pač ne more biti le posledica nomotehnične zahteve, po kateri je treba sprejeti nov zakon, če se namerava spreminjati tretjino členov. Gre za nov zakon po 13 letih veljavnosti obstoječega, narediti je potrebno evalvacijo izvajanja tega, ker pa se je v teh 13 letih tudi v svetu marsikaj spremenilo, bi pričakovali širšo razpravo o temeljnih usmeritvah bodočega okoljevarstva v Sloveniji. Gre za premislek o  usmeritvi od antropocentrizma k ekocentrizmu, za uveljavitev ohranitve naravnega ravnovesja kot temeljne pravne vrednote in umestitve človekovih ravnanj znotraj tega. S tem bi država prevzela aktivnejšo vlogo za spreminjanje človekovega odnosa do narave. S tem bi se približali skupini držav, ki so sprejele napredna okoljevarstvena pravila in postali zgled drugim. Visok standard zaščite ima smisel, ko je še kaj, kar se lahko tako ščiti in ohranja, dočim je dokaj jalov, ko ni več kaj ščititi. In Slovenija ima še dovolj tega, kar je vredno ščititi z visokimi standardi. 

 

O takih skupnih, sicer prepotrebnih premislekih, lahko zaenkrat samo sanjarimo, prav tako pa tudi o premišljeni pripravi Zakona o varstvu okolja, saj besedilo, ki je bilo dano v javno razpravo ne izkazuje izpolnjevanja nobenega od elementov priprave skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti. V sicer »velikodušnem« dvomesečnem roku poletno počitniške javne razprave smo se lahko spopadli le z golim besedilom členov. Seveda nismo vsi dva meseca na počitnicah, vendar pa se zaradi dopustov težko organizirajo razprave znotraj posameznih ciljnih javnostih in je priprava pripomb tako otežena. Zaradi dopustov tako na strani MOP kot javnosti je bila po posredovanju CNVOS organizirana tudi javna predstavitev osnutka zakona sredi avgusta. Na tej so predstavniki ministrstva povedali, da besedilo zakona še ni popolno, saj mu manjka še kakšnih 15 do 20 členov, ki jih še pišejo in bodo dani v javno razpravo naknadno. No, to se ni zgodilo. Sicer pa je imel vsak, ki je želel osnutek zakona komentirati, tudi brez teh členov dovolj težav z luščenjem besedila, ki se spreminja glede na veljavno ureditev in kako se spreminja. O tem, zakaj se spreminja, pa javnosti ni bilo potrebno razmišljati, saj osnutek zakona ni bil obrazložen, kaj šele, da bi vseboval oceno izvajanja veljavnega zakona in njegovih pomanjkljivosti. Številne nevladne organizacije, prav tako mreža Plan B za Slovenijo, so podale ministrstvu predloge za podaljšanje javne razprave, ki pa niso bili deležni odobritve niti odgovora. Tako je bil opisani proces tudi v ospredju kritike govorcev popoldanskega dela konference Okolje in človekove pravice, ki jo je 15. 9. 2017 organiziral Varuh človekovih pravic RS.

 

Mreža Plan B za Slovenijo je tako v roku podala pripombe v danih pogojih javne razprave. Pozdravili smo predlog oblikovanja okoljskega sklada in predlagali tudi, da se sredstva podnebnega sklada povečajo iz dajatev za emisije ogljikovega dioksida iz prometa. Sicer pa je glavnina pripomb usmerjena na izboljšanje kakovosti presoj vplivov na okolje in aktivno vlogo nevladnih organizacij pri tem.

 

Proces priprave novega Zakona o varstvu okolja tako ocenjujemo kot popolnoma nasproten namenu in ciljem Resolucije o normativni dejavnosti in upamo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor ta deficit odpravilo v nadaljnjem procesu priprave zakona in ga dalo ustrezno obrazloženega in vsebinsko dodelanega v novo javno razpravo.

 

  

Aktualno v Planu B

 

Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo

Delovna skupina Okoljevarstveno pravno varstvo mreže je skupaj z Mrežo za prostor oblikovala pripombe in predloge na osnutek novega Zakona o varstvu okolja. 

Več

Več

Osnutek nima praktično nobene obrazložitve, še manj vsebuje vsebine, ki bi jih moral v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti in kot tak izredno otežkoča javnosti sodelovanje pri komentiranju rešitev, ki jih zakon ponuja. Predstavitev zakona s strani ministrstva, ki ga je izvedlo 17. 8. 2017 za nevladne organizacije tega ne more nadomestiti. Prav tako je bilo na navedeni predstavitvi napovedano, da določila o podaljšani odgovornosti še niso oblikovana in bodo naknadno dani v javno razpravo dodatni členi, kar se ni zgodilo. To pomeni, da osnutek v javni razpravi ni bil pred javno obravnavo niti dokončan. Več…

 

Konec avgusta so nevladne organizacije odgovornim glede izvedenega pritiska na nevladne organizacije v zadevi Magna poslale javni poziv, v katerem so odgovorne pozvale k odzivu in opredelitvi do problematike napada na okoljske nevladne organizacije. Svojo zaskrbljenost glede pritiskov na civilno družbo in NVO v Sloveniji, ki delujejo v javnem interesu na področju varovanja okolja pa je izrazilo tudi 65 evropskih in drugih tujih nevladnih organizacij in mednarodnih mrež, ki so v začetku septembra na predsednika vlade dr. Mira Cerarja tudi naslovile pismo. Več…

 

  

 

  

Iz aktivnosti članic

 

Da, nevladne organizacije tudi zaposlujemo!

Med mnogimi medijskimi članki, ki v teh tednih bolj ali manj korektno obravnavajo okoljske nevladne organizacije v zvezi s postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja za industrijski obrat Magna Nukleus sta bila to sredo v časniku Delo in na njegovi spletni strani objavljena članka, ki sta nas in druge nevladne organizacije, vključene v postopek, izpostavila kot dvoličneže in porabnike državnega denarja. Več…

 

DOPPS objavil stališče BirdLife o podnebnih spremembah

DOPPS je pripravil slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Več…

 

Napredne občine s proračunskimi mehanizmi učinkovito spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni ravni

»Trajnostni razvoj se lahko začne na lokalni ravni in z občinskimi financami ga je mogoče učinkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in je bi namenjen predstavitvi koncepta občinskega proračuna kot mehanizma za doseganje trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in njegovih družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi. Več…

 

Manj je več

Zaživela je spletna platforma ‘Manj je več’, ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev. Razvili so jo v Društvu Ekologi brez meja, informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.

Več

Več

 

Na spletni strani je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. ‘Manj je več’ tako odpravlja dileme, kot so na primer kje popraviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno. Več…

 

Dva ulična festivala v okviru Evropskega tedna mobilnosti

Veliko otrok se po nepotrebnem vozi v šolo z avtomobili. Za otroke, starše, lokalno skupnost in mesto je bolje, če ta delež zmanjšamo. Namen projekta Trajnostna mobilnost v šoli, ki ga izvajajo IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, prostoRož in društvo Focus,  je na dveh osnovnih šolah analizirati šolski okoliš in pripraviti nabor enostavnih in naprednih rešitev za povečanje deleža otrok, ki v šolo pešačijo, kolesarijo, rolkajo, vozijo skiro in kar je še nemotoriziranih načinov premikanja. Na obeh šolah so v okviru Evropskega tedna mobilnosti organizirali ulična dogodka. Več…

 

Presušena Slovenija v primežu premoga

Greenpeace Slovenija se je v začetku septembra odzval na novico o eni hujših suš v zgodovini Slovenije, in sicer so na predsednika vlade, dr. Mira Cerarja in ministra dr. Petra Gašperšiča naslovili odprto pismo, v katerem zahtevajo, da se v nastajajočem Energetskem konceptu Slovenije jasno začrta pot pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga. Energetski koncept Slovenije mora vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 40 % delež OVE do leta 2030. Več…

 

Začetek konca jedrskega orožja

»Sedemdeset let že čakam na ta dan in presrečna sem, da je končno prišel,« je konec julija, ko je bil v palači OZN v New Yorku dogovorjen nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja, izjavila Setsuko Thurlow, ki je preživela hirošimsko katastrofo. »To je začetek konca jedrskega orožja.«

A dogovor o sporazumu je zgolj prvi korak do tega, da bo sporazum postal del veljavnega mednarodnega prava. Od 20. septembra dalje lahko države naredijo naslednji korak ter uradno podpišejo Sporazum o prepovedi jedrskega orožja. Ko določena država sporazum podpiše, ga mora za ratifikacijo sprejeti v nacionalno zakonodajo. Sporazum bo del veljavnega mednarodnega prava postal šele takrat, ko bo to storilo vsaj 50 držav. Več…

 

Sporazum CETA stopa v začasno rabo, vlada še ni izpolnila svojih zavez glede CETE

Sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA, ki po izračunih študije po naročilu Ministrstva za gospodarstvo prinaša tisočinko odstotka višji BDP na letni ravni v desetletnem obdobju, je 21. septembra stopil v začasno rabo. Z začasno rabo sporazuma CETA bodo postale izvršljive tudi določbe sporazuma, ki prinašajo številna tveganja za varnost in kakovost prehrane, varovanje okolja, javne storitve in ogrožajo samo zakonodajno funkcijo države. Več…

 

PETICIJA Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice

V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Peticijo lahko podpišete tukaj.

 

Tiha od-rast in glasno grmenje: pogledi iz evropske polperiferije

22. septembra je v Ziferblatu potekal raziskovalni seminar s Christino Plank, Giacomom D’Aliso in Mladenom Domazetom. Na seminarju so kombinirali teoretske poglede in empirična poročila ter raziskovali potencial drugačnih družbenih praks v skladu s trajnostno družbo od-rasti. Več…

 

Interdisciplinarnost je pogoj za učinkovito reševanje okoljskih problemov

Dogodek “Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematik” je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Več…

 

Ustanovljena je Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

V nedeljo, 24. septembra je bila v Slovenj Gradcu ustanovljena Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Več… 

 

Izšla je 11. številka biltena Trdoživ

Terenski biologi vas vabijo, da si v tokratni številki preberete prispevke o odkritju črne človeške ribice, nekaj o naši prvi slovenski doktorici naravoslovja, o bolezni dvoživk, najbolj ogroženih živali v Sloveniji in na svetu, o odkritju nove vrste kukavičevke v Sloveniji in še o marsičem. Več...

  

  

Pravni kotiček

Pripravil PiC

 

E-seminar: Direktiva o presoji vplivov načrtov in programov na okolje (SEA direktiva)

Presoje vplivov človekovih načrtov in dejanj so eden glavnih instrumentov varstva okolja. Strateška presoja vplivov na okolje se tako začne na ravni programov in načrtov, pri nas jo opredeljujejo kot celovito presojo vplivov na okolje – CPVO). To ureja Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (Directive 2001/42/EC on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment - SEA Directive).


Več

Več

Direktiva zahteva, da se okoljska presoja izvede za načrte in programe s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki, upravljanja voda, telekomunikacije, turizma, prostorskega načrtovanja ali rabe zemljišč. Okoljska presoja pomeni pripravo okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj, upoštevanje okoljskega poročila in izidov posvetovanj pri odločanju ter zagotovitev informacij o odločitvi. Ta strateška presoja se izvede med pripravo načrta ali programa in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek. Temelj okoljske presoje je okoljsko poročilo, v katerem so opisani in ovrednoteni verjetni znatni vplivi izvajanja načrta na okolje. Informacije, ki jih mora predstaviti okoljsko poročilo so naslednje: 

 

- oris vsebine in glavnih ciljev načrta ali programa ter razmerje do drugih ustreznih načrtov in programov; 

- pomembni vidiki trenutnega stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se načrt ali program ne bi izvedel; 

- okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila znatno prizadeta; vsi obstoječi okoljski problemi, ki so pomembni za načrt ali program; okoljevarstveni cilji, določeni na mednarodni, EU ali nacionalni ravni;

- verjetni znatni vplivi na okolje, vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja teh dejavnikov; ti vplivi vključujejo sekundarne, kumulativne, sinergijske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive;

- predvideni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja načrta ali programa na okolje;

- oris razlogov za izbiro obravnavanih drugih možnosti in opis poteka presoje skupaj z vsemi težavami  pri zbiranju potrebnih informacij;

- opis predvidenih ukrepov, ki se nanašajo na spremljanje in nadzor stanja v skladu s členom 10;

 

Osnutek okoljskega poročila mora biti na razpolago javnosti in organom, za katere država oceni, da jih bodo verjetno zadevali okoljski vplivi izvajanja načrtov zaradi njihovih okoljskih nalog. Država opredeli tudi javnost, ki jo bo ali bi jo lahko odločanje po ej direktivi prizadelo ali ki ima interes pri takem odločanju, skupaj z ustreznimi nevladnimi organizacijami, kakršne so organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in drugimi zainteresiranimi organizacijami. Država je zavezana tudi k čezmejnemu posvetovanju, če meni, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja za njeno ozemlje, lahko znatno vplivalo na okolje v drugi državi članici ali kadar slednja to zahteva.

 

Po sprejemu načrta mora država organe, javnost in druge države, ki so bili vključeni v posvetovanje o tem obvestiti ter podati izjavo, ki povzema, kako so bili v načrt ali program vključeni okoljski vidiki in kako so bili skladno upoštevani okoljsko poročilo, mnenja organov in javnosti oziroma izidi posvetovanj ter razlogi, zakaj je bil sprejeti načrt ali program izbran glede na druge obravnavane primerne možnosti. Navedene mor seznaniti tudi z ukrepi o spremljanju in nadzoru stanja, saj mora država zagotoviti spremljanje in nadzor znatnih okoljskih vplivov izvajanja načrtov in programov z namenom, da zgodaj ugotovijo nepredvidene škodljive vplive in da lahko sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe.

 

Usmeritve glede izvajanja direktive je možno najti na spletni strani direktive.

 

Sprejet je Zakon o kolektivnih tožbah – tudi za okolje

Državni zbor je 26. 9. 2017 sprejel Zakon o kolektivnih tožbah, ki je nov procesni instrument v slovenskem pravnem redu, ki omogoča množične zahtevke tudi na področju varstva okolja in sicer tudi za uveljavljanje odškodnin v primeru okoljskih nesreč od povzročitelja. Zakon se bo lahko uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali. Ta procesna možnost, ki jo zakon omogoča bo tako olajšala prizadetim skupinam ljudi, da od povzročitelja terjajo odškodnino. Več o samem postopku v prihodnjih novicah.

 

E-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo 

Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja - pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.

  

 

Napovednik dogodkov

 

12. - 15. 10.: Ekologi brez meja na sejmu Narava zdravje

Med 12. in 15. oktobrom 2017 bo na Gospodarskem razstavišču že 48. sejem Narava zdravje, kjer bodo letos s svojo stojnico gostovali tudi Ekologi brez meja. Več…

 

16. 10.: Izzivi transparentnosti in odgovornosti v Evropski investicijski banki

 

Društvo Focus in Transparency international Slovenia vabita na okroglo mizo Izzivi transparentnosti in odgovornosti v Evropski investicijski banki, ki bo potekala 16. oktobra v hotelu Lev. Več…

 

25. 10.: Izmenjava oblačil

 

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…

 

  1. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 82, avgust 2017
  2. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 81, junij 2017
  3. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 80, maj 2017
  4. Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 79, april 2017
Monday the 15th - - Joomla Templates by XS