Ljubljana, 15. maj 2020 - Vas zanima za kaj gre pri protestu "Narave ne damo" in kaj je v ozadju? Ali pa morda zakaj in kako se nevladne organizacije vključujejo v postopke? Vabimo vas, da si preberete prispevek, ki so ga pripravili v društvu Ekologi brez meja in odgovarja na vsa ta vprašanja. 

 


1. Za kaj gre?
Vlada želi najbolj aktivnim naravovarstvenim in okoljevarstvenim organizacijam zvezati roke in odvzeti pravico, da v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja zagovarjajo interese narave in okolja. Okoljevarstvenim je to že storila v protikorona paketu, s torkovim glasovanjem na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor pa je blizu izključitev še za naravovarstvene.

 

A ne gre se le za pravico sodelovanja, želi nam vzeti kar status delovanja v javnem interesu. Zato je Balkan River Defence prevzel iniciativo in začel organizirati proteste pod sloganom Narave ne damo.

 

2. Za kaj se gre v ozadju?
Pod pretvezo krize želijo odstraniti čim več nadzora nad umeščanjem infrastrukturnih projektov v prostor. Odpirajo vrata projektom, ki bi lahko povzročili dolgotrajno škodo naši naravi.

 

Ministrstvu, razen neposredno prizadetih lastnikov zemljišč ali dovolj velikih civilnih iniciativ iz samo ene občine, ne bi mogel nihče več oporekati o prekomernih posegih. Glede na prepogoste ugotovitve sodišč, da so odločbe in soglasja ministrstev nezakonita, je to nesprejemljivo.

 

3. Zakaj se lahko vmešavamo?
Poenostavljeno, predstavljamo glas narave in okolja, ki se ne moreta zagovarjati sama, zato nam zakon daje to pravico — kot nekakšnim ombudsmanom. Od podpisa Aarhuške konvencije, ki je osnova za ta določila, je minilo že skoraj 22 let.

 

V Sloveniji imamo 28.000 nevladnih organizacij (društva in zveze, zavodi, ustanove) od tega pa jih ima 77 ta status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oz. ohranjanja narave.

 

4. Kako pogosto se organizacije vključujejo v postopke?
Zelo redko, še redkeje pa preprečijo projekte, kar niti ni vedno namen.
Od leta 1997 do konca 2019 je bilo izdanih 1033 okoljevarstvenih soglasij, le 30 pa zavrnjenih, to je, da dokumentacija niti po zahtevah po popravkih ni bila strokovno ustrezna. O tem odloča ARSO, ne nevladniki.

 

5. Kaj pa vse izsiljevanje investitorjev?
Znan ni še noben tak primer — gre le za govorice. Nevladniki se od korupcije distanciramo in podpiramo kakršnekoli resne preiskave. Težko je razumeti, kako bi lahko v tako asimetrični situaciji karkoli dosegli z izsiljevanjem in da investitor tega enostavno ne bi dokazal policiji in medijem.

 

6. Kdo vse lahko dobi tak status delovanja v javnem interesu?
Pogoje določata dva ločena pravilnika, v osnovi pa morajo organizacije ministrstvu za tri leta nazaj dokazovati aktivnost in uspešnost delovanja preko različnih kriterijev.
Za ohranitev statusa moramo vsaki dve leti poročati vsebinsko, finančno in z načrtom dela za prihodnje.

 

7. Kakšna je sprememba kriterijev?
Spremembe so različne glede na obliko organizacije, a vse retroaktivne — pol leta imamo časa, da dokažemo skladnost za dve leti nazaj!?

 

Pri društvih zahtevajo določeno število članov, pri tem da za člana štejejo samo javno znanega z dokazilom o plačilu članarine (na samo en način, čeprav so neobvezne), pa še skupščine se mora udeležiti. Torej čisto umetni omejitveni kriteriji, ne zviševanje zahtev po strokovnosti ali višji aktivnosti.

 

8. Kdo so te organizacije?
Od manjših kot je ZEG do ogromnih kot je DOPPS s 30 zaposlenimi in tremi naravnimi rezervati v upravljanju ter Ribiške zveze Slovenije s 140-letno tradicijo. Ob status bomo vsi!

 

9. Zakaj se ne združijo?
Večina organizacij na tem področju je že združenih v mrežo Plan B za Slovenijo. A tako kot v kuhinji za pripravo iste jedi včasih uporabimo več različnih nožev, tako združevanje organizacij v eno samo, ki se ukvarja z vsem po malo, ne bi bilo učinkovito ali higienično.

 

10. Kako naprej?
Zakonodajni postopki gredo dalje, vložena je bila pobuda za ustavno presojo (še parlamentarna zakonodajna služba ves čas opozarja na kršitve), javnost pa je vedno bolj besna. Izrazite svoje mnenje tudi vi!

 

Nevladniki ne oviramo gospodarskega razvoja — kot sektor k njemu pozitivno prispevamo — se pa borimo za spoštovanje zakonodaje in trajnostni razvoj. Razvoj, ki bo omogočal, da bo Slovenija še naprej zeleni biser Evrope in v svetovnem vrhu zelenih turističnih destinacij. Za razvoj, ki ne temelji na uničevanju narave.

 

Narave ne damo!

 

Avtor: Jaka Kranjc, Ekologi brez meja